Starši, ki so pripravljeni za prihodnost svojih otrok prevzeti večjo mero tveganja se lahko odločijo za varčevanje in plemenitenje sredstev tako, da vlagajo v vzajemne sklade. Bolj izkušeni lahko neposredno vlagajo v sklade tisti z manj znanja pa se lahko odločijo za varčevalni načrt.
Varčevalni načrtii
Čeprav družbe za upravljanje za otroško varčevanje nimajo pripravljenih posebnih ponudb, kot banke in zavarovalnice, lahko starši zbirajo med številnimi varčevalnimi načrti različnih dzu-jev. Pri varčevalnem načrtu lahko starši sami izberejo enega ali več poljubnih skladov ter poljubno dobo varčevanja, od te pa so odvisni vstopni stroški, ki so pri varčevalnih načrtih običajno nižji kot pri neposrednem vlaganju. Prav tako je prej omenjen način varčevanja primeren takrat, ko smo prepričani, da bomo lahko mesečno nakazovali denar na račun svojega otroka. V družbi KD Skladi tako staršem, ki bi želeli dolgoročno varčevati za svoje otroke (za njihovo šolanje, nakup stanovanja),raje ponudijo možnost rednega mesečnega varčevanja v delniških ali mešanih vzajemnih skladih, ki v povprečju v daljšem času prinašajo višje donose. Priporočajo, da se odločijo za redno vlaganje v okviru varčevalnega načrta (obročno vplačevanje denarnih sredstev v enote premoženja podsklada za določeno časovno obdobje) in izkoristijo prednosti tega načina varčevanja, mesečno vplačevanje v sklade pa si lahko poenostavijo z direktnimi bremenitvami - mesečno vplačilo se avtomatsko izvede s tekočega računa.
Številne prednosti, pa tudi slabosti
Prednost varčevalnega načrta pred samostojnim vlaganjem v vzajemne sklade je zaveza za vplačevanje, ki smo jo sprejeli in katera nam pomaga pri ohranjanju samodiscipline. Poleg tega smo pri tem deležni pozitivnega učinka metode povprečnega stroška (kupujemo več enot, ko so poceni in manj enot, ko so te dražje). Kot slabost omenjenih produktov pa bi lahko izpostavili dejstvo, da se nam celotni vstopni stroški glede na predvideno vsoto vplačil obračunajo ob prvem vplačilu in ob morebitni prekinitvi vplačevanja ta znesek izgubimo. Druga slaba stvar pa je, da pri varčevalnih načrtih mogoče opredeliti tudi morebitno izstopno provizijo, ki jo moramo plačati, če iz načrta dvignemo sredstva pred nekim rokom.
Davčni vidik
Vplačevanje v varčevalni načrt je lahko mesečno, četrtletno, polletno ali letno, vendar mora vlagatelj na letni ravni vložiti minimalni predvideni znesek. Vstopne stroške tržniki skladov obračunavajo različno – ponavadi je njihov skupni delež odvisen od dobe varčevanja. Ob izplačilu sredstev so vlagatelji zavezanci za plačilo dohodnine od dobička iz kapitala. Stopnja davka na ustvarjen dobiček znaša 20 %, vendar se vsakih 5 let imetništva zniža za 5 odstotnih točk in po dopolnjenih 20 letih znaša 0. Varčevalni načrt je ugoden, ko gre za dolgoročno varčevanje, saj se vstopni stroški plačajo samo prvo leto, za kasnejša nakazila ni vstopnih stroškov, pri rednih nakazilih se vstopni stroški zaračunajo za vsako vplačilo.
V čigavem imenu varčevati?
V primeru, da starš varčuje v otrokovem imenu, je treba upoštevati določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v primeru izplačila vlagateljem, mlajšim od 15 let (mlajši mladoletniki) zahteva soglasje Centra za socialno delo. Blaž Bračič iz družbe NLB Sladi pojasnjuje, da je v primeru, ko se starš odloči varčevati v svojem imenu, sicer lažji potek izplačila sredstev vlagatelju, vendar obstaja tveganje, da sredstva ob koncu varčevanja ne bodo porabljena za prvotni otrokov namen. Prav tako otrok v tem primeru ne more (tudi v kasnejši fazi) vplivati na potek varčevanja, saj ni imetnik investicijskega kupona. Na drugi strani pomeni varčevanje v imenu otroka zaradi varovanja otrokove mladoletnosti nekaj več birokracije v postopku izplačila sredstev, vendar bodo pri tej obliki varčevanja sredstva z večjo verjetnostjo porabljena za otroka v skladu s prvotnim finančnim ciljem (npr. šolanje otroka). Podatki kažejo še doda Bračič, da v splošnem boljše rezultate dosegajo varčevalci, ki ne morejo zlahka priti do denarja oziroma povedano drugače, ki varčujejo prisilno. Zato je za otroka koristno, da se varčuje v njegovem imenu, ker tako starši težje pridejo v situacijo, ko morda žrtvujejo dolgoročni finančni cilj za otroka denimo zaradi kakšnega manj pomembnega cilja (npr. menjave avtomobila). Dobro je že danes znižati verjetnost take skušnjave z varčevanjem v otrokovem imenu.
Primer izračuna varčevanja
V KD družbi so pripravili informativni izračun mesečnega varčevanja za varčevalni načrt VIP 100 Premium . Varčevalec vplačuje 50 evrov mesečno 15 let. Skupno plačilo v 15 letih znaša 9.000 evrov. Ocenjena vrednost skupnega premoženja po 15 letih ob predpostavki povprečne 10-odstotne letne donosnosti (nominalno)je 21.229,6 evrov. Upoštevani so obvezni prvi polog v višini 600 evrov, vstopni stroški v višini 30 % prvega pologa (180 evrov) in zaključni bonus – povračilo vstopnih stroškov po hkratnem izteku vnaprej določene dobe varčevanja in vseh vplačanih sredstev, določenih z varčevalnim načrtom. Donosi pa nikakor niso zagotovljeni in so lahko višji ali nižji od ocenjenih.
