Ko se vlagatelji odločajo za vstop v določeno naložbo, je ponavadi prvo merilo izbire donos v korelaciji s tveganjem. Pri tem iz enačbe izpade vprašanje likvidnosti, ki je v kriznih borznih časih še kako pomembno. Likvidnost namreč pomeni, kako hitro in enostavno bomo lahko sredstva oziroma vrednostni papir prodali ali kupili. Z drugimi besedami: kako hitro lahko naše naložbe zamenjamo za gotovino.
Visok donos, nizko tveganja in visoka likvidnost?
Vlagatelji bi si zagotovo najbolj želeli naložbe, ki je hkrati donosna, ima nizko tveganje in je kar se da likvidna. A take idealne naložbe na trgu ni mogoče najti, kajti omenjene lastnosti se med seboj izključujejo. Tako pri iskanju investicij vlagatelji vedno iščejo določen kompromis. Ravnotežje je lažje poiskati znotraj portfelja – torej da izbiramo različne naložbe glede na njihove lastnosti in s tem povečamo razpršitev sredstev. Prav zato je ključno, da je naš portfelj sestavljen glede na našo pripravljenost sprejemanja tveganja, čas vlaganja in doseganje finančnega cilja.
Večje likvidnostno tveganje pri nepremičninah kot pri delnicah
Največje likvidnostno tveganje je takrat, ko imamo na trgu veliko prodajalcev in malo kupcev. Nepremičninski trg tako spada med najbolj nelikvidne naložbe zaradi individualnih preferenc posameznega kupca (seveda vpliva tudi lokacija objekta, velikost in podobno). Za prodajo nepremičnine bomo tako potrebovali dalj časa oziroma jo bomo morali ponuditi po nižji ceni. Drugi primeri nelikvidnih sredstev bi lahko bili: avto, umetniška dela ali starine. Če se vam zdijo dragoceni, še ni rečeno, da se bo hitro našel tudi kupec.
Na spektru likvidnosti naložb bi med bolj likvidne potem spadale vezane vloge na bankah, plemenite kovine, delnice in obveznice. Pri plemenitih kovinah je likvidnost precej visoka, če se odločimo za unovčitev pri uveljavljenih odkupovalcih. Malo težje pa je prodati velike količine plemenitih kovin. Podobno je tudi pri prodaji kriptovalut, vendar je treba opozoriti, da je likvidnost pri večjih, bolj priljubljenih kovancih bistveno večja kot pri manjših.
Velik razpon: Določene delnice zelo likvidne, nekatere komaj
Na delniških trgih se likvidnost lahko precej spreminja od podjetja do podjetja. Na splošno se izraz likvidnost nanaša na to, kako hitro je mogoče delnice kupiti ali prodati, ne da bi bistveno vplivali na ceno delnice. Težava namreč lahko nastane ob negativnem gibanju trga, ko bi vsi vlagatelji želeli pobegniti iz naložbe, a ne najdejo kupcev. Omenjena situacija je še kako aktualna – imetniki ruskih delnic so se morali sprijazniti z visoko izgubo, saj delnic niso mogli prodati nikomur, zdaj pa je trgovanje z njimi celo ustavljeno. Delnice podjetij z največjo tržno kapitalizacijo so najbolj likvidne. Z njimi se pogosto trguje na borzi in jih je enostavno kupiti ali prodati po želeni ceni.
Prav zato je likvidnost pri odločitvi za nakup določene delnice še kako pomembna in se načeloma odraža tudi na ceni. Torej vlaganje v delnice z visoko likvidnostjo je na splošno varnejše in zato dražje kot v delnice z majhno likvidnostjo. Trgovci jih morajo zato prodajati s popustom. Pri tem je pomemben vidik likvidnostnega tveganja tudi volatilnost – verjetnost, da cena nekega finančnega instrumenta hitro zaniha navzdol ali navzgor. Bolj ekstremno kot je gibanje vrednosti določene naložbe, slabša je likvidnost. Zelo pomembno je že, kateri trg izberemo za nakup naložb, saj so določeni trgi (predvsem večji) tudi bolj likvidni, saj na njih nastopa večje število finančnih subjektov.
Vzajemni skladi bolj likvidni kot posamezne delnice
Med vsemi finančnimi instrumenti je denar najbolj likvidno sredstvo, saj se uporablja za menjavo dobrin. Z njim lahko kupite karkoli in to brez kakršnekoli menjave. Kmalu pa mu sledijo tudi vzajemni skladi, ki so precej bolj likvidni kot delnice posameznih podjetij. Pomembno namreč je, da sredstva, ki jih vložite v sklad, niso “vezana” kot pri varčevanju v bančnih vezanih vlogah. To omogoča, da enote vzajemnega sklada kadarkoli unovčite, sredstva na svojem bančnem računu pa navadno prejmete v 3 do 4 delovnih dneh oziroma najkasneje v 7 dneh, kot to določa zakon. Ob tem ne smete pozabiti na plačilo davka na dobiček, ki se obračuna torej na presežek sredstev, ki smo ga ustvarili v obdobju investiranja.
Likvidnost vašega portfelja je zelo pomembna, saj vpliva na tveganje, ki ste ga pripravljeni sprejemati. Če niste prepričani, kako likvidne so vaše naložbe, se lahko obrnete na svojega finančnega svetovalca. Pomagal vam bo prilagoditi portfelj glede na vaše želje in cilje.
