Gospodarske posledice ruske invazije na Ukrajino vse bolj čuti tudi Evropa in zahodni svet. Že tako povišana inflacija je dobila dodaten zagon, saj sta Rusija in Ukrajina veliki proizvajalki in izvoznici surovin, kot so nafta, plin, jeklo, pšenica in nekaterih kovin. Kako hitro bodo podražitve občutili potrošniki, je zaradi kompleksnosti geopolitičnega konflikta in zahodnih sankcij skoraj nemogoče napovedati, a nedvomno bomo živeli dražje.
Nafta na najvišji ravni po letu 2008
Kratkoročno potrošniki najbolj čutijo višje cene pogonskih goriv. Svetovne cene nafte so se od začetka leta 2022 podražile za 67 odstotkov, v času pisanja članka pa se trend rasti nadaljuje. Cene goriv na evropskih trgih se vzpenjajo še bolj kot cena nafte na globalnih trgih, kar ekonomisti pri Bloombergu pripisujejo vprašljivi prihodnji dobavi dizla iz Rusije, pa tudi zaradi valutnega tveganja med evrom in dolarjem.
Povpraševanje po nafti se sicer že dlje časa krepi tudi zaradi okrevanja svetovnega gospodarstva po koronavirusni epidemiji. Močno rast nafte na borzi pa je sprožila še neuradna napoved ZDA, Evrope in Japonske, da razmišljajo o prepovedi uvoza ruske nafte. Medtem pa se države združene v zvezi OPEC+ še vedno niso odločile za pospešitev črpanja nafte in se po najboljših močeh trudijo prezreti vojno, ki jo je začela ena njihovih ključnih članic.
Cena pšenice višja za polovico
Cena pšenice je v začetku tedna zrasla za sedem odstotkov, skupaj pa je v enem mesecu višja za več kot 50 odstotkov. Kar četrtina svetovnih zalog pšenice prihaja iz Rusije in Ukrajine, pri čemer je Rusija največja proizvajalka na svetu, Ukrajina pa osma. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Zaradi vojne je zdaj otežen transport in logistika pridelka, poleg tega je pod vprašanjem prihodnja letina, saj vojna ogroža tudi letošnje sajenje v Ukrajini. Višje cene hrane so vedno veliko večja težava za države v razvoju, denimo za Turčijo, Egipt in Kazahstan, ki so trije največji kupci ruske pšenice. Ob tem so vse višje tudi cene koruze, ovsa in soje, kažejo podatki Bloomberga. Madžarska je ob tem že prepovedala izvoz vseh žit.
Rusija in Ukrajina sta tudi glavni dobaviteljici koruznega, ječmenovega in sončničnega olja. Cene koruze so narasle na najvišjo raven po letu 2012, sojino olje in palmovo olje pa sta dosegla rekorde. Medtem se Kitajska, ki je največji svetovni uvoznik koruze in soje ter eden največjih kupcev pšenice, prizadeva zagotoviti osnovne zaloge na svetovnih trgih, kar še dodatno dviguje cene.
Kaj pa zemeljski plin, nikelj, paladij in jeklo?
Rusija je ključni izvoznik osnovnih surovin, kot je nikelj (za proizvodnjo nerjavnega jekla), premog, nafta in plin, pa tudi največji izvoznik paladija za proizvodnjo polprevodniških čipov. Te mikročipe najdemo v vrsti potrošniških elektronskih izdelkov, kot so pametni telefoni, računalniki, televizorji in digitalni fotoaparati.
Poleg tega Ukrajina in Rusija predstavljata tudi glavnino ameriške dobave neona, ki ga uporabljajo za proizvodnjo čipov. Cena niklja je že dosegla najvišjo vrednost po letu 2008, referenčne cene jekla pa so se samo v prejšnjem tednu dvignile za petino. Omeniti moramo še železovo rudo, saj je Ukrajina druga na svetu po zalogi železove rude, ki se je zaradi negotovosti pri dobavi tudi že podražila za deset odstotkov.
Rusija je vodilni proizvajalec zemeljskega plina, saj ima skoraj petino vse svetovne proizvodnje. Cene zemeljskega plina v Evropi so po zmanjšanju pretoka plina iz zahodne Rusije dosegle nove najvišje vrednosti. Če je pred rusko invazijo veleprodajna cena znašala 80 evrov, se je zdaj povzpela za 60 odstotkov na 350 evrov. Ob tem ostaja vprašanje, ali bo Rusija uporabila zemeljski plin kot politično orožje ali ne.
Inflacija višja in višja
Naraščajoče cene surovin bodo še dodatno spodbudile inflacijske pritiske. Povišana inflacija je z nami že dobrega pol leta, februarja pa je v evrskem območju na letni ravni dosegla 5,8 odstotka. Slovenska inflacija pa je bla še višja, februarja je namreč dosegla 6,9 odstotka. To ustvarja dilemo za Evropsko centralno banko, ki je zadolžena za ohranjanje stabilnosti cen. Za letošnje leto so že napovedali dvig obrestne mere, a bi lahko to zaradi geopolitičnega konflikta ponovno zaustavilo gospodarstvo, ki se že spopada z novo krizo.
Medtem je ameriška inflacija še precej višja, februarja je dosegla 7,5 odstotka, ameriška centralna banka pa je kljub rusko-ukrajinski vojni napovedala prvo zvišanje ključne obrestne mere sredi meseca marca.
Kaj pričakovati? Nepričakovani dogodki, kot so tudi vojaški konflikti, lahko kratkoročno pretresejo kapitalske trge, vendar pa na srečo zgodovina kaže, da na pričakovano dolgoročno donosnost delnic zares usodno ne vplivajo. Povprečna pričakovana donosnost na delniških trgih letno tako znaša okoli 9 % nominalno oziroma okoli 7 % realno. Ob povišani inflaciji se vlagateljem bolj priporoča vlaganje v sektor energetika (tudi nafta), materiale in surovine, zlato, bančno industrijo, obveznice in delnice, ki so močno podcenjene glede na njihovo notranjo vrednost.
