Poslovil se je Charlie Munger, starosta in institucija sveta naložb.
Ste kdaj pogledali na zemljevid, kje leži Nebraska? Poljedelska zvezna država sredi ZDA je redko poseljena – prebivalcev ima toliko kot Slovenija, čeprav je po površini desetkrat večja – in ne slovi posebej po naravnih znamenitostih. Največje mesto (ne pa tudi prestolnica) je kljub blizu pol milijona prebivalcem po ameriških standardih zelo zaspana in dolgočasna Omaha, okroglih 2.000 kilometrov oddaljena od 24-urnega utripa New Yorka na vzhodni obali in 2.500 kilometrov od hollywoodskega blišča Los Angelesa na zahodni.
Prebivalci tam živijo povprečno dolgo in zaslužijo nekoliko manj, kot je povprečje v ZDA. Je pa nižji tudi strošek življenja, tako da smo spet nekje v povprečju. A tole o povprečni starosti in zaslužku nikakor ne velja za dva vsaj v finančnih krogih zelo znamenita sinova Omahe, Warrena Buffetta in Charlieja Mungerja. Moža sta namreč družno dolga leta, oprostite, desetletja, kljubovala dvomljivcem. Tisti, ki so menili, da prvič: nihče ne more iz leta v leto nadpovprečno plemenititi premoženja, in drugič: ne more tega početi v letih, ko se že spodobi iti v pokoj, so bili namreč krepko v zmoti.
Do torkovega slovesa Charlieja Mungerja, umrl je le dober mesec pred svojim stotim letom (rojen je bil 1. 1. 1924), sta z Buffetom, imenovanim »modrec« ali »prerok iz Omahe«, celega pol stoletja gradila imperij družbe Berkshire Hathaway in jo iz nekdanje tekstilne tovarne spremenila v prvo ime naložb.
Med letoma 1965 (takrat je vajeti prevzel Buffet, Munger, ki je bil sicer kot investitor aktiven že prej, pa je postal uradno drugi mož družbe leta 1978) in 2022 so delnice družbe ustvarile letno povprečno donosnost 19,8%. Za primerjavo: indeks S&P 500 je v tem času prinesel letno skupno donosnost (sprememba cene plus dividende) v višini nekaj manj kot 10 %.
A ob Mungerjevem slovesu se ne bomo ukvarjali z zgodovino Bershire Hathawayja, analizo precej konservativne, zato pa zelo konsistentne naložbene politike dveh dedkov ali pisali hvalospevov na račun njune humanitarnosti, čeprav moramo vsaj omeniti, da je samo Buffett, leta 2008 najbogatejši Zemljan, doslej za dobrodelne namene razdal okrog 50 milijard dolarjev. Tudi odgovora na vprašanje, kaj bo z družbo, ki je med drugim eden največjih (ali največji) delničarjev družb, kot so Bank of America, Coca-Cola, Occidental Petroleum in Apple, ko se bo poslovil tudi Buffet, ne bomo iskali.
Namesto tega se bomo vprašali preprosto samo: »Kaj vodi človeka, da živi tako polno skoraj do stotega leta?«
Dvojec Buffet-Munger je bil aktiven praktično do včeraj. Če bi ju radi videli v akciji, lahko njuno dinamiko, lucidnost in voljo do življenja na spletu vidite v več kot pet ur dolgem nemontiranem videoposnetku letošnjega srečanja delničarjev družbe. Na posnetku Buffett lucidno in zelo jasno odgovarja na vsa mogoča vprašanja, Munger pa ves čas sedi ob njem in občasno kaj doda, ob tem pa sreba dietno kokakolo.
Pomembno je, da imate v življenju smisel in cilj.
Če gledate Netflix, ste v zadnjem času morda zasledili dokumentarno serijo Živi do 100: skrivnost modrih con. V njej raziskovalec, avtor in producent Dan Buettner utemeljuje svojo (neznanstveno) domnevo, da so razlog za zelo dolgo življenje na nekaj točkah po svetu (»modrih conah«) – v Nuoru na Sardiniji, Icariji v Grčiji, Loma Lindi v Kaliforniji v ZDA ter na polotoku Nicoya v Kostariki in Okinawi na Japonskem – podobni dejavniki. Mednje šteje zdravo prehrano, gibanje, povezanost z družino in smisel v življenju.
Buffet in Munger nista nikoli skrivala naklonjenosti do »junk fooda« in v njunih dolgih biografijah ni prav veliko govora o kakem športnem udejstvovanju (sta pa bila oba navdušena kvartopirca, a ne za denar). Oba sta bila tudi po dvakrat poročena (vse njune žene so že pokojne). Po Buettnerjevem seznamu ostane torej še en dejavnik za dolgovečnost: smisel.
In zdi se, da je tu še največ resnice. Tisto, kar je dvojec skupaj vodilo naprej, je preprosta življenjska folozofija, v kateri ni veliko prostora za dolgotrajna negativna občutja. Buffet poudarja, da je ključ do uspeha – poslovnega ali osebnega – izjemno preprost. »Izogibajte se napakam,« pravi. »Pomislite, kakšen nekrolog bi želeli napisati o sebi, in nato ugotovite, kako živeti v skladu z njim. Z leti postanete modrejši. Ne delajte napak, ki bi vas izločile iz igre ali vas pripeljale nevarno blizu temu. Nikoli ne bi smeli izgubljati spanca zaradi skrbi glede naložb,« je eden njegovih citatov. Kaj pa nasvet, kako (o)bogateti?
»Danes porabite malo manj, kot zaslužite, in v prihodnosti boste lahko porabili malo več, kot zaslužite.«
In Munger? Mož, ki je veljal ne le za uradnega podpredsednika uprave družbe, ampak tudi za povsem enakovrednega partnerja in ob tem še za dobro dušo podjetja s specifičnim smislom za humor, je živel preprosto. Tak je bil tudi njegov nasvet ljudem: tisti, ki si želijo živeti dobro, naj ne bodo zavistni ali zamerljivi in naj ostanejo veseli kljub težavam, je bila njegova filozofija. »Ali lahko ostanete veseli, ko ste vkopani v globoko sovraštvo in zamero? Seveda ne morete. Zakaj bi torej to počeli?« so besede, ki jih bo marsikdo citiral tudi po njegovem slovesu.
Vsakdo ima svoj načrt za dolgo življenje. Morda boste našli dodaten navdih tudi v zgodbi dveh mož iz dolgočasne Omahe, ki sta se pred dolgimi leti odpravila na skupno pot. Vsekakor pa ne bo odveč, če pomislite, kaj prinese disciplinirano dolgoročno varčevanje. Če bi leta 1965 vložili 1.000 dolarjev (preračunano bi to ustrezalo vrednosti okrog 9.500 dolarjev v letu 2023) v Berkshire Hathaway in prepustili vajeti Buffetu in družbi, bi imeli danes 28,6 milijona dolarjev.
Ne bomo rekli, da sta to običajna doba za varčevanje in običajen donos, ampak sporočilo je jasno: na dolgi rok se naložbe zelo lepo plemenitijo. In ker se da očitno tudi zelo dolgo živeti, je morda danes čas, da razmislite o ciljih za pokoj in o tem, kako jih lahko dosežete ...
