Med 50 in 60 % vseh novih vozil se kupi s pomočjo avtomobilskega financiranja, leasinga ali kredita. Več kot 50% kreditojemalcev pa se v nakup avtomobila poda izključno s kreditom, torej brez lastnih sredstev.
Prodaja vozil raste, kaj pa trg kreditov zanje?
Prodaja tako starih, kakor tudi novih vozil od konca lanskega leta raste, zato smo se obrnili na nekatere banke, ponudnice virov financiranja s krediti. Pri največji slovenski banki, državni NLB so tako v prvih treh mesecih letošnjega leta prodali znatno več avtomobilskih kreditov, kot je mesečno povprečje lanskega leta, vendar kot dodajajo, je število primerljivo s prvim tromesečjem preteklega leta. Zmerno povečanje v prvih letošnjih mesecih beležijo tudi pri večini ostalih bank na trgu. Simon Hvalec, izvršilni direktor uprave banke za področje vzhodne Slovenije pri NKBM pa dodaja, da se je zaradi oteženih finančnih in gospodarskih razmer v letu 2009 tovrstno kreditiranje razumljivo znižalo, pred tem obdobjem je število kreditov vsako leto beležilo precejšen porast. Že v lanskem letu pa se je povpraševanje ponovno nekoliko povečalo. Za letos, po njegovih besedah takšnega trenda ne gre pričakovati, saj so posledice gospodarske krize, številni stečaji ter povečanje števila brezposelnih dolgotrajnejše, kar se občuti na letošnjem manjšem povpraševanju po kreditih. Pri Hypu sicer ocenjujejo, da se nekje med 50 in 60 odstotkov vseh novih vozil kupi s pomočjo avtomobilskega financiranja (kredit, lizing).
Več kot 50% kreditojemalcev v nakup avta izključno s kreditom, torej brez lastnih sredstev.
Pri NLB pojasnjujejo, da je povprečen znesek ( od januarja 2010 do marca 2011) avtomobilskega kredita 11.000 evrov. Pri Hypo banki, kjer je to povprečje med 8 in 10 tisoč evri, pa dodajajo, da se v povprečju financira nekje med 50 in 70 procentov vrednosti novega vozila. Deleži so večji pri avtomobilih nižjega in nižjega srednjega razreda, medtem ko je delež financiranja pri avtomobilih višjega razreda nižji, za luksuzna vozila pa že izjema. Povprečna ročnost se po njihovih izkušnjah giblje med 36 in 60 meseci. Opažajo pa tudi, da je trenutna gospodarska situacija v Sloveniji povzročila tudi večjo previdnost pri odobravanju avtomobilskega financiranja. Izkušnje pri SKB banki pa kažejo, da je delež najetega financiranja v celotni kupnini pri tistih, ki najemajo kredit, zelo visok. Ocenjujejo, da kar več kot 50% kreditojemalcev financira nakup avta izključno s kreditom, torej brez lastnih sredstev, pri ostalih pa je delež kredita ravno tako nad 50%. Simon Hvalec iz NKBM še dodaja, da so zneski, ročnosti in oblike zavarovanja različni in so odvisni od kreditne sposobnosti kreditojemalca ter njegovih odločitev o izboru posameznega kredita. Povprečni odobren znesek kredita za avtomobil pri NKBM je sicer okoli 10.500 EUR, povprečna ročnost pa okoli 57 mesecev.
Kredit izgublja na račun dostopnejšega leasinga?
Leasing bi še zlasti sedaj, ko se pojavljajo težave z zavarovanji in s tem odobritvami kreditnih poslov, naj bil nekoliko dostopnejši, saj je pri leasingu lastnik predmeta financiranja leasingodajalec, in se praviloma ne zahtevajo velike garancije za odobritev posla. Kot razlaga Simon Steinman, produktni vodja segmenta družinskega bančništva, pri UniCredit Bank, je postopek pri najemu kredita praviloma nekoliko zahtevnejši, imata pa obe obliki financiranja svoje prednosti Rivalstvo med leasingom in kreditom pri nakupu avtomobila pri Hypo banki, kjer imajo znotraj skupine katere del so, tudi vodilno leasing hišo pri nas, ocenjujejo, da v Sloveniji pri odločanju o nakupu še vedno prevladuje lastniška logika. Tako da se za leasing odločanju predvsem kupci dražjih vozil, ter kupci, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, torej podjetniki in samozaposleni. Na vprašanje, ali je danes veliko potencialnih kreditojemalcev zaradi slabih bonitet, ki izvirajo tudi iz finančne stabilnosti delodajalca zavrnjenih, Simon Steinman iz UniCredit Bank odgovarja:“ Ocena bonitet strank odraža generalno stanje v gospodarstvu, kjer so razmere otežene. Pri povpraševanju strank s slabšo boniteto po avtomobilskih kreditih se je predhodno vedno smiselno vprašati ali je možno investicijo prestaviti na kasnejši rok. Tako banki kot tudi kupcu (kreditojemalcu) je namreč v interesu, da se pogodbeno razmerje pozitivno konča za vse vpletene strani.“
Do kredita kar v avtomobilskem salonu.
Veliko prodajalcev avtomobilskih blagovnih znamk ima že lastne produkte financiranja, kot je denimo Porsche kredit, ki so kupcu v salonu ponujeni takoj ko izkaže resne interese za nakup vozila Banke imajo nanje različne poglede, pri nekaterih tovrstne konkurence na trgu tudi ne želijo komentirati. Pri NLB tako menijo, da je včasih za kupca preprosteje kreditno pogodbo skleniti kar pri prodajalcu, vendar imajo po njihovem mnenju krediti najeti v bankah določene prednosti - niso vezani na posameznega ponudnika, možen je nakup tudi rabljenih vozil in plovil, različne so tudi oblike zavarovanja. Kreditojemalcem je po njihovem prepričanju zagotovljena strokoven finančni nasvet, vključno z opozorili o tveganjih pri najemu kredita. Pri SKB pa dodajajo, da imajo tudi nekateri od prodajalcev, ki ponujajo financiranje pod svojo »blagovno znamko«, sklenjene ustrezne pogodbe z bankami. Tako da ta ponudba v ničemer ne odstopa od bančne. Simon Steinman (UniCerdit Bank) razlaga, da je konkurenca na trgu financiranja vozil dobrodošla : “Saj omogoča kupcem pridobitev konkurenčnejših ponudb, hkrati pa od bank in ostalih akterjev zahteva, da nadgrajujejo lastno kvaliteto storitev in ponudbo storitev.“ Za kupca pa je najbolj pomembno to, da se zaveda kakšne so prednosti in slabosti posamezne ponudbe ter kakšne so posledice, če pride do morebitnih neljubih dogodkov, kot je zamuda plačila, še dodaja Steinman.
