Predelava avtomobila na plin postaja tudi med Slovenci vse bolj razširjen način varčevanja. Kot zagotavljajo ponudniki predelave avtomobila je bila lani prodaja precej visoka in še narašča.
Največ predelav povsem običajnih vozil
Kot pojasnjujejo na podjetju Plineks se v povprečju predela največ avtomobilov starih od 2 do 9 let, s 4 valjnimi motorji prostornine med 1,2 in 2,0 litra. Ti avtomobili predstavljajo 80% delež vseh predelav, torej ne gre za velike, močne avtomobile, temveč prav nasprotno, za popolnoma vsakdanja vozila, širše uporabe. V zadnjem obdobju opažajo tudi porast predelav novih vozil predvsem s tistimi proizvajalci avtomobilov za katere imajo njihove originalne (ali od njih odobrene) avtoplinske sisteme. To so Opel, Renault, Citroen, Pegeout, Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Daimler, BMW,...itd. »Tako se je v našo mrežo vključilo že veliko avtohiš oziroma prodajalcev avtomobilov, kjer vam lahko ponudijo nov avto, ki je že predelan na avto plin, pri tem pa stranka, ne izgubi tovarniške garancije, kakor bi jo sicer ob predelavi z neustreznim sistemom,« pove Jurij Koprivnikar iz podjetja Plineks. Možno je predelati tudi avtomobil z dizelskim motorjem, vendar kot zvemo pri ponudnikih trenutne tehnologije še ne upravičujejo ekonomičnosti posega.
Počasno naraščanje bencinskih servisov s ponudbo avtoplina
Trenutno je po Sloveniji na razpolago 55 bencinskih servisov, ki ponujajo avtoplin, in čeprav število bencinskih servisov z omenjeno ponudbo počasi narašča, še vedno beležimo pomanjkanje v manjših mestih po Sloveniji, kjer beležimo povpraševanje s strani bodočih uporabnikov, pove Simon Štrancar iz podjetja G-1. Glede na njihove začetke v letu 2004, ko so bili samo štirje tovrstni bencinski servisi v Sloveniji, Dejan Hočevar iz podjetja Sigas doda, da je situacija neprimerno boljša. Pomanjkanje servisov z avtoplinom je predvsem v Zasavju in Beli Krajini, pa tudi Posavje bi lahko bilo deležno še kakšnega servisa.
Predelava že za dobrega tisočaka
V podjetju Plineks, kjer vgrajujejo in servisirajo 21 različnih avtoplinskih sistemov med drugim tudi vse tri profesionalne sisteme, ki so na tržišču (različna vozila imajo različno elektroniko, vbrizg, itd, zato tudi ni za vsak avtomobil primeren vsak sistem) pojasnijo, da se cene za sistemi za 4 valjne agregate gibljejo od 1.120 do 1.560 evrov, za 6/8 valjne agregate pa so cene od 200 do 400 višje.
Cene so sicer različne glede na zahtevnost vozila, zato jo izračunajo vsaki stranki posebej na podlagi povpraševanja in morebitnih posebnih zahtev stranke.
40 % prihranka
Jurij Koprivnikar iz Plineksa pojasni, da je predvidena razlika porabe bencin/plin odvisna od kvalitete sistema. Boljši sistemi imajo deklarirano razliko okoli 4%, tisti iz srednjega ranga pa cca 10%. Tako je strošek vožnje z 2 litrskim 4 valjnim motorjem na bencinu cca 10 litrov, kar znese 13 evrov, s plinom pa je porabe 11 litrov, kar predstavlja 8,47evrov. Prihranek torej znaša nekje 40%. Dejansko je po mnenju Koprivnikarja prihranek še nekoliko večji ampak, ker je trenutna cena avto plina dokaj visoka in cena bencina tudi precej niha govorimo o 40% prihranku.
Naložba se povrne že po 25.000 prevoženih kilometrih
Strošek investicije se povrne okvirno po 25.000 do 30.000 prevoženih kilometrih. Koprivnikar pojasni, da se stroški predelave povrnejo že pri 25.000 km, ob predpostavki, da imamo 2 litrski agregat s povprečno porabo, a s poudarkom, da ima takšno vozilo takoj po predelavi večjo tržno vrednost na trgu. Iz tega razloga se tudi veliko avto hiš z rabljenimi vozili odloča za predelavo, saj takšno vozilo lažje in dražje prodajo, oziroma se sistem lahko zelo enostavno demontira in ponovno montira v drugo vozilo, ne glede na število valjev. Po navedbah Koprivnikarja je dejansko možno prenesti (lažje seveda pri boljših sistemih) 4 valjni sistem iz Cliota 1.2 v Audija 4.2 z 8 valji.
Avtoplin varnejši od bencina
Avtoplin velja kot varnejše gorivo v primerjavi z bencinom pojasni Simon Štrancar iz podjetja G-1. Vzdrževanje inštalacije se izvaja vsakih 20.000 km in kot še doda Štrancar, se na servisu preveri delovanje sistema z OBD orodjem, po potrebi se izvede zamenjavo filtrov in celoten servis znaša 30 evrov. Čeprav Dejan Hočevar iz podjetja Sigas pojasni, da primerjava avtoplina in bencina s stališča varnosti morda ni najbolj posrečena zaradi različnih karakteristik, a potrdi dejstvo, da je plin varnejši kot bencin in sicer tako pri požaru vozila kot pri prometni nesreči. Pri požaru plin iz rezervoarja izteka postopoma in gori v usmerjenem ognju, bencin pa se razlije in ogenj takoj zajame celotno vozilo. V primeru prometne nesreče izpostavlja elemente kot so večstopenjsko varovanje plinske instalacije z elektro ventili in predvsem plinskimi rezervoarji, ki so v primerjavi z bencinskimi bistveno bolj ojačani in izdelani iz kvalitetnejših materialov, ter vsebujejo aktivne varnostne elemente, npr. ventil za nadzor pritiska, ventil za regulacijo iztekanja goriva in ventil za avtomatično zaporo rezervoarja. Vsak avtoplinski sistem ima vgrajen ventil, ki ob prekinitvi elektrike takoj zapre dotok goriva. Vse naprave so certificirane in narejene v skladu z evropskimi varnostnimi predpisi.
Bodo subvencije že prihodnje leto?
Čeprav gre pri vozilih na plin za najbolj ekološka vozila, saj, tako nam pojasni Štrancar, sama proizvodnja električnega vozila povzroči tako visok izpust, ki se v življenjski dobi vozila ne amortizira, na žalost v Sloveniji za enkrat še ni možno dobiti subvencij za tovrstne investicije. Po mnenju Koprivnikarja lahko subvencije s strani države pričakujemo šele v letu 2012.
