V lovu za donosi so trgi v razvoju dobili novega, mlajšega konkurenta - mejne trge.
Tekom minulega desetletja, so vlagatelji intenzivno vlagali sredstva v t.i. BRIC države. Oznaka BRIC združuje štiri hitro razvijajoče se države z izrednim gospodarskim potencialom: Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Te države predstavljajo 40 odstotkov svetovne prebivalstva in četrtino svetovnega ozemlja, skupaj pa tudi okoli 18 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. V zadnjem času pa vse bolj v ospredje prihajajo mejni trgi.
Mejni trgi so načeloma manjši in manj razviti kot trgi v razvoju, a jih odlikuje visoka gospodarska rast tudi v kriznih časih. Zelo pomemben dejavnik, ki govori še dodatno v prid frontier trgom, je nizka stopnja dolga v deležu BDP. Ti trgi so to, kar so bili trgi v razvoju pred 20 leti. V prihodnosti pričakujemo, da se bo večina teh trgov priključila skupini trgov v razvoju. Velik potencial pa spremlja tudi višje tveganje, saj so to gospodarstva, ki so šele na začetku družbenega, političnega in gospodarskega razvoja.
Matthias Weinbeck, Sauren Fonds-Service, Nemčija:
V naših globalnih delniških skladih smo mejnim trgom izpostavljeni v višini 1,5 odstotka portfelja. Sicer pa tudi naši upravljavci skladov trgov v razvoju kupujejo delnice podjetij mejnih trgov.
Mejni trgi so nam všeč zato ker lahko strokovnjak tam doseže visoke donose. Vseeno pa te naložbe igrajo majhno vlogo v naših portfeljih, saj so ti trgi v svetovnem merilu majhni in nelikvidni.
Ional Sbiera, Invest AM, Francija:
Napovedi gospodarske rasti ostajajo skromne. Tudi zaupanje v politiko mejnih trgov ostaja na nizki ravni, čeprav se špekulacije o negativnem vplivu politike Fed na trge v razvoju, niso uresničile. Zaradi tega menimo, da delnice trgov v razvoju, predvsem BRICS, v ceni upoštevajo tudi negativni momentum.
Zato ostajamo podpovprečno izpostavljeni standardnim trgom v razvoju in se bolj izpostavljamo mejnim trgom.
Tilo Marotz, Do Investment, Nemčija:
Imamo različna mnenja o delnicah in obveznicah, ko beseda nanese na potencialne investicije na mejnih trgih. Kar se tiče delnic: nismo in tudi ne nameravamo investirati na mejne trge ker tam ne vidimo dodane vrednosti ali diverzifikacijskega potenciala. Ni nam všeč velikost, širina ter likvidnost teh trgov. Odvrača nas tudi dejstvo, da so že številni veliki investitorji bili prizadeti ravno zaradi naštetih tveganj.
Kar se tiče obveznic: tveganja ostajajo ista, a pričakujemo bolj stabilno okolje, kot pri delnicah. Menimo, da je tukaj dodana vrednost, še posebej, če se da sredstva ustrezno razpršiti med obveznice v lokalnih in svetovnih, že uveljavljenih valutah.
Jan Willem Tjoonk, NNE, Nizozemska:
Mejni trgi vedno postanejo privlačni v obdobju, ko so vlagatelji pripravljeni sprejeti več tveganja. To je eden od razlogov, zakaj bi morali biti vlagatelji nekoliko previdni pri investiranju na te trge. Sami na trge v razvoju invetiramo na podlagi BDP, ki ga predstavljajo v svetovnem merilu. Ker mejni trgi predstavljajo majhen del svetovnega BDP, nimamo upravljavca, ki bi investiral izključno na te trge.
Fundamenti teh trgov večine vlagateljev ne zanimajo, kar je čudno, saj so v veliko primerih celo boljši od uveljavljenih trgov v razvoju. Opozarjamo, da naj vlagatelj investira na te trge v skladu z svojim profilom tveganja.
V Sloveniji se tržita dva sklada, ki sredstva vlagateljev investirata izključno na mejne trge:
(•) Numerica Emerging Frontiers
(•) Infond Frontier
