Že za 6 evrov mesečno so vaše dragocenosti namreč lahko varno zaklenjene v kovinski omari na banki. Bančni delavec ima pravico, da v sumljivih primerih v najemnikovi navzočnosti preveri vsebino, ki jo želi najemnik shraniti v sef. V primeru vloma bo potrebno dokazovati vsebino, lastništvo in vrednost predmetov. Največ najemnikov je fizičnih oseb.
Več zanimanja v času dopustov
Sef, še posebej dobrodošla rešitev, ko odhajate na dopust, tako za drobnarije, ki imajo visoko vrednost za posameznika, kakor tiste predmete, ki dosegajo visoko vrednost na trgu in jih je dobro skriti pred morebitnimi vlomilci. Glede na cene tako mesečnega, kakor tudi letnega najema, bo marsikdo pomislil, in se tudi sam odločil, da vrednejše predmete v bodoče hrani v banki, v sefu. Za informacijo o trendu zanimanja zanje smo se obrnili na nekaj bank na slovenskem trgu. Tako pri naši največji banki, NLB, nekoliko večje povpraševanja beležijo pred dopusti ali prazniki, pri Hypo Bank pa se stranke odločajo predvsem za letni najem. Večje povpraševanje je po njihovih izkušnjah v poznih spomladanskih mesecih. Pri SKB večje zanimanje beležijo v času dopustov in daljših odsotnosti, sicer pa kakšnih posebnosti glede trenda siceršnjega pogostejšega najema v zadnjih letih ne zaznavajo. V Abanki pa opažajo, da se stranke za najem sefa odločajo vedno pogosteje. Trend zadnjih nekaj let je namreč neprestana rast števila najemnikov. Posebnih trendov oziroma vrhuncev med letom ni, najemi so konstantni, dodajajo pa, da je trenutno malo več najema zaradi možnosti nakupa zlata v določenih njihovih poslovnih enotah. Povečanje zanimanja za najemniške sefe opažajo tudi pri NKBM.
Nekatere banke lahko zahtevajo tudi ogled predmetov v sefu
Glede hrambe predmetov obstajajo tudi določene omejitve, pa ne le volumenske, temveč tudi glede lastnosti. Banka lahko namreč ponekod celo zahteva pregled predmetov, ki jih nameravamo hraniti. Zlatko Jamnik, direktor sektorja marketing in produktno vodenje pri SKB banki pove,da ima pristojen bančni delavec pravico, da v najemnikovi prisotnosti po potrebi, kadar obstajajo sumljive okoliščine, preveri vsebino, ki jo najemnik vlaga v sef, vendar le glede njene primernosti, ne pa tudi vrednosti. Pri NLB pojasnijo, da strankam ni potrebno razkrivati vsebine. Dolžne pa so upoštevati pogodbene obveznosti, ki predpisujejo, da se v sef ne sme shranjevati predmetov in stvari, ki so z zakonom prepovedane. Enake pogoje glede dolžnosti razkrivanja vsebine sefa imajo tudi pri Hypo banki, kjer pravijo, da je vsebina sefov poznana le stranki. Stranke pa v sefu ne smejo hraniti predmetov, ki ogrožajo varnost banke oz. drugih sefov, predmete, ki se kvarijo, rjavijo in zaudarjajo. Prav tako je prepovedano hranjenje vnetljivih, eksplozivnih in radioaktivnih snovi ter ostalih drugače nevarnih stvari, predmetov, tekočin. Prav tako se v sefu ne sme hraniti predmete, ki so bili pridobljeni na nezakonit način. Glede slednjih na NKBM dodajajo, da gre za predmete, katerih posest in promet z njimi sta zakonsko prepovedana in s katerimi je možna povzročitev splošne nevarnosti (predmeti oziroma snovi, ki so lahko vnetljive, eksplozivne, radioaktivne ipd., pa tudi mamila in orožje). Varnost in tajnost vsebine sta zagotovljeni tudi pri NKBM, saj strankam ni potrebno razkrivati vsebino sefov. Bančni delavec pa ima pravico, da v sumljivih primerih v najemnikovi navzočnosti preveri vsebino, ki jo želi najemnik shraniti v sef, vendar le zaradi ugotavljanja njene primernosti za hrambo, ne pa glede njene vrednosti, še so zapisali. Pri Abanki odgovarjajo, da se vsi podatki, dejstva in okoliščine, za katere je banka izvedela pri opravljanju storitev za najemnika in pri poslovanju z najemnikom oziroma njegovimi pooblaščenci, štejejo za zaupne in so poslovna skrivnost. Banka lahko te podatke, dejstva in okoliščine razkrije le v primerih, v obsegu in na način, kot to določa veljavna zakonodaja
Že za manj kot 6 evrov na mesec
Zanimalo nas je tudi, koliko banke zaračunajo za oddajo sefa, zaradi lažje primerjave smo povprašali po najmanjši možni velikosti sefa. Pri NLB tako letna najemnina za najmanjši predalček znaša 40 evrov, oziroma 14 evrov na mesec, med tem ko bi največji sef v velikosti 90 cm višine, 60 širine in 38 globine najemnika stal 265 evrov na leto, oziroma 85 evrov na mesec. Njihova dostopnost je odvisna od odpiralnega časa poslovalnice, do sefa pa lahko dostopajo samo osebe, ki imajo za to posebno dovolilnico, najemnik sefa ali njegovi pooblaščenci. Pri SKB Banki nas bo letni najem za sef (30x48x6 cm) stal 60 EUR, za krajše obdobje najema pa je najemnina izražena v ustreznih odstotkih od letne najemnine. Tudi pri njih je dostop možen v delovnem času poslovalnic. Abanka ponuja možnost najema sefa za obdobje treh, oz. dvanajstih mesecev. Sef velikosti 25 x 33 x 5 cm bo najemnika za tri mesece stal 12, za celo leto pa 30 EUR. Pri Hypo banki nas bi mesečni najem sefa dimenzij 9 x 30 x 40,2 cm stal 6, letno pa 25 EUR, pri NKBM pa nas bo sef prostornine do 6 litrov mesečno stal 12 , letno pa 38 EUR. Tudi pri teh dveh bankah je dostop možen v delovnem času poslovalnic. Pri NKBM še dodajajo, da je pred vstopom v prostore s sefi najemnik oziroma njegov pooblaščenec dolžan bančnemu delavcu pokazati izkaznico za dostop do sefa in veljaven osebni dokument, s katerim dokazuje svojo istovetnost.
V Sloveniji že imamo primer vloma v bančne sefe
Resda je na banki varneje kot doma, toda tudi pri nas smo se pred skoraj šestimi leti soočili z vlomom v bančne sefe v bančno poslovalnico SKB v Ljubljani. Kot pojasnjujejo na NLB, so sefi ustrezno zavarovani s posebno polico, ki je podpisana z zavarovalnico Triglav. Zavarovanje temelji na t.i. »zavarovanju na dvojni prvi riziko«.Dokazovanje vsebine je stvar zavarovalnice in ne banke, saj v primeru škodnega dogodka koordinacijo in zahteve postavlja zavarovalnica. Pri Hypo Alpe-Adria-Bank pa dodajajo, da so njihovi sefi zavarovani pri zavarovalnici do odločenega zneska, katerega višine nam niso razkrili, hkrati pa povedo, da lahko stranke vsebino sefa zavarujejo tudi individualno, na želeno zavarovalno vsoto, pri zavarovalnici, kjer ima sefe zavarovana tudi banka. Vsi sefi so pri zavarovalnici zavarovalni tudi pri Abanki, toda banka prevzema odgovornost izključno za nastalo in dokazano materialno škodo v višini zavarovalne vsote za posamezni sef, če je ta posledica opustitve varnostnih ukrepov oziroma drugega dolžnega ravnanja zaradi lastne krivde. Banka ne pozna vsebine sefov, zato ima pravico do povračila škode najemnik, ki dokaže vsebino sefa na dan nesreče oziroma drugega škodnega dogodka za predmete, za katere zahteva povračilo. Potrebna so tudi dokazila o vrednosti in lastništvu shranjenih predmetov, ki ne sme presegati vrednosti določene v pogodbi o najemu bančnega sefa. Do povračila najemnik ni upravičen, če hrani predmete, ki ogrožajo varnost banke. Tudi pri SKB banka jamči izključno za nastalo in dokazano materialno škodo in le za dokazano vsebino sefa na dan škodnega dogodka, in to za predmete, za katere zahteva povračilo. Zlatko Jamnik opozarja, da so potrebna tudi dokazila o vrednosti in lastništvu predmetov, v sefu pa se tudi ne sme hraniti ključev drugih sefov. SKB tudi ne odgovarja za škodo ob dogodkih, na katere nima vpliva in v primerih višje sile. Vsebina sefa v Novi KBM ni zavarovana, vsak najemnik namreč poskrbi za zavarovanje v skladu s svojimi željami. Ker banka ni seznanjena z vsebino sefov, ima pravico do povračila škode le tisti najemnik, ki izkaže vsebino sefa na dan škodnega dogodka za tiste predmete, za katere zahteva povračilo. Tudi tukaj mora najemnik pri tem dokazati tudi vrednost in lastništvo predmetov, za katere zahteva povračilo škode.
V Ljubljani pri NLB zasedenih 95 % sefov
Največ sefov pri NLB najemajo fizične osebe, pravne osebe pa imajo najetih cca 5% vseh razpoložljivih kapacitet. Sefe imajo v 45-tih poslovalnicah in vse skupaj jih je preko 12.000. Zasedenih je okoli 75% vseh sefov, s tem, da je zasedenost sefov v Ljubljani preko 95%. Skoraj popolno zasedenost beležijo tudi pri Hypu, pri NKBM, ki ima sefe v vseh večjih poslovalnicah je zasedenost pri približno 70%, odvisno od regije, v večjih mestih je zasedenost večja. Tako pri Abanki, kakor tudi pri SKB in Hypu, je večina najemnikov fizičnih oseb za razliko od NKBM, kjer povedo, da je razmerje med fizičnimi in pravnimi osebami približno enako.
