Lani je avtomobilski grozd ustvaril več kot tri milijarde evrov prodaje in rast se letos nadaljuje.
Avtomobilska industrija preživlja gospodarsko krizo v razmeroma dobri kondiciji, saj jo rešuje povpraševanje na Kitajskem, kjer je prodaja avtomobilov maja zrasla za 22,4 odstotka. Čeprav ostaja panoga v letošnjem letu podvržena povišanim tveganjem in pritiskom upadajočega povpraševanja na matičnih trgih, o težavah celotne industrije niti ne moremo govoriti.
"Kvečjemu nasprotno," ocenjuje predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, ki pravi, da luksuzni razred krize sploh ne pozna, saj se naročila povečujejo in tudi slovenska podjetja v tem segmentu poslujejo zelo dobro. Res pa je, da se zmanjšujejo naročila za manjše avtomobile, kar je posledica subvencioniranja njihovega nakupa v minulih letih, zaradi česar povpraševanja po teh avtomobilih ni več, pravi prvi mož SID banke, ki je izdatno financirala slovenski avtomobilski grozd.
Slovenski dobavitelji po načrtovane prihodke v tujino in na hitro rastoče trge
Nižja prodaja je realnost tako na evropskem kot tudi na slovenskem trgu. V prvih petih mesecih letos je bilo v celotni EU registriranih dobrih 450 tisoč vozil, kar pomeni 7,7-odstotni padec na letni ravni. Še slabše so prodajne številke v Sloveniji, kjer je bilo novih registracij osebnih vozil od januarja do konca maja za dobrih 14 odstotkov manj (23.347 vozil) kot v enakem obdobju lani. Kljub krčenju prodaje doma pričakujejo slovenski dobavitelji v avtomobilski industriji uspešno leto. Po dosegljivih podatkih se je skupna prodaja dobaviteljev slovenske avtomobilske industrije lani povzpela kar za 400 milijonov evrov, na 3,2 milijarde evrov. Po oceni direktorja slovenskega avtomobilskega grozda ACS Dušana Bušena se bo letos zvišala še za nadaljnjih 5 do 7 odstotkov.
K temu prispeva levji delež izvoz, saj slovenski avtomobilski dobavitelji na tujih trgih ustvarijo več kot 80 odstotkov prodaje. Čeprav je glavnina izvoza realizirana na evropskih trgih, se podjetja iz ACS že pospešeno prebijajo ali pa so že prisotna na trgih z visokim potencialom rasti. Bušen prišteva med njih predvsem Indijo, Kitajsko, Južno Ameriko in Rusko federacijo, pri čemer vidi neizkoriščeno priložnost tudi v dobavi japonskim in korejskim avtomobilskim proizvajalcem, s katerimi sodelujejo slovenski avtomobilski dobavitelji v manjšem obsegu.
Rusija vse pomembnejši avtomobilski trg
Med uspešne slovenske izvoznike sodita tudi Skupina Hidria, ki je s svojimi proizvodi vedno bolj reden gost v avtomobilih višjega razreda, in Hella Saturnus, poznana po proizvodnji avtomobilskih luči in elektronskih rešitev. Obe družbi sta že prisotni na največjem svetovnem avtomobilskem trgu (Kitajska), kjer je Hidria lani uspešno zagnala svojo proizvodnjo. Dejavnosti pa krepita tudi na preostalih trgih, vključno z Rusijo.
Ruski trg je dolgoročno izjemno perspektiven, meni Bušen, ki opisuje sodelovanje z rusko avtomobilsko industrijo kot eno ključnih prioritet na področju internacionalizacije. V ta namen je ACS leta 2008 v Samarski regiji (kjer je tudi Avtovaz) začel postavljati mrežo podjetij in razvojnih ustanov za potrebe članov ACS. S tem je slovenskim dobaviteljem omogočeno dolgoročno pozicioniranje v Rusiji, kjer pomeni pričakovana rast kupne moči prebivalstva, številčnejšega od 140 milijonov, dobre obete za prihodnost. K temu prispeva tudi nizka motoriziranost regije, saj se po ruskih cestah na 1000 prebivalcev vozi le 240 avtomobilov. Kazalnik motoriziranosti v celotni EU je namreč dvakrat višji, v Sloveniji je bilo ob koncu leta 2010 na 1000 prebivalcev že 518 avtomobilov.
Lokalizacija proizvodnje v Rusiji zaradi omenjenih razlogov dobiva nov pomen in vsi največji svetovni proizvajalci dodatno krepijo svoje pozicije na ruskem trgu. Med 15 največjimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov jih ima v Rusiji po oceni Bušena proizvodnjo že okoli 10. Okrepljen nastop z odprtjem nove proizvodnje linije z zmogljivostjo 350.000 vozil na leto je napovedal tudi koncern Renault-Nissan, ki želi hkrati postati večinski lastnik največjega ruskega avtomobilskega proizvajalca Avtovaz. Najnovejša naložba, vredna 400 milijonov evrov, naj bi do leta 2016 omogočila skupno proizvodnjo 1,6 milijona vozil na leto. Iz proizvodnih linij bodo zapeljala vozila vseh treh znamk, ki naj bi presegla 40 odstotni tržni delež v Rusiji.
Inovacije enako pomembne kot prodor na rastoče trge
Tako kot je nujen stalen proces iskanja trgov, ki omogočajo hitrejšo rast prodaje, so za uspeh dobaviteljev v avtomobilski industriji ključna vlaganja v razvoj in inovacije. Slovenski dobavitelji so lani v razvoj vložili 180 milijonov evrov, v naložbe, povezane z novimi tehnologijami, pa 380 milijonov evrov. Podoben obseg vlaganj načrtujejo tudi letos.
"Glede na razmere, ki vladajo v Evropi, si vsak kupec prizadeva, da bi za čim manj denarja dobil čim varnejše, varčnejše in okolju prijazno vozilo," so pojasnili v Hidrii, kjer menijo, da je prihodnost v zmanjševanju škodljivih izpustov v ozračje, kamor je usmerjen razvoj inovativnih in visokotehnoloških rešitev. Hella Saturnus prepoznava sočasno najvišji potencial za rast v zelenih, trajnostnih in visokih tehnologijah ter varnih avtomobilih z majhno stopnjo izpustov in nizko porabo. V primeru luči je to tehnologija svetil z LED-izvorom.
Zaradi visokih vložkov v raziskave in razvoj sodijo dobavitelji v avtomobilski industriji med največje inovatorje, saj razvijejo več kot polovico vseh novosti v industriji. S svojimi proizvodi predstavljajo kar 75 odstotkov celotne dodane vrednosti v avtomobilski industriji, kažejo ocene Evropskega združenja avtomobilskih dobaviteljev (CLEPA). Izredno uspešna pri tem so tudi slovenska podjetja, ki so s svojim znanjem prodrla na tuje trge in danes sodelujejo z najbolj zvenečimi imeni v avtomobilizmu. Za to ima mnogo zaslug ACS, ki želi v okviru strategije 2012-2016, z okrepljeno prepoznavnostjo in širjenjem mreže dobaviteljev, še naprej ustvarjati slovenskim podjetjem priložnosti za doseganje vodilnih položajev. "Zastavljeni cilji so tudi ob resnih globalnih razmerah dosegljivi," je odločen Bušen.
Kitajski avtomobilski trg še naprej cveti
Po spektakularnem letu 2010, ko je prodaja na kitajskem avtomobilskem trgu zrasla kar za 32 odstotkov, je bila lani rast le 2,5-odstotna. A majhna rast na trgu velikosti Kitajske še vedno pomeni ogromne številke. Lani je bilo namreč na Kitajskem prodanih 18,5 milijona avtomobilov. Letos naj bi se število prodanih avtomobilov zvišalo za okoli deset odstotkov, še posebno velike apetite imajo kitajski kupci luksuznih avtomobilov.
BMW je ravno zaradi povpraševanja na Kitajskem v prvem četrtletju znova ustvaril rekordne prodajne številke, skupno je namreč prodal 425.528 avtomobilov. Od tega na Kitajskem kar 80.014, kar pomeni 36,8-odstotno rast na letni ravni. Audi je bil še uspešnejši, saj je povečal prodajo za 40,5 odstotka, na 90.063 avtomobilov (skupno 346.100 avtomobilov). Na Kitajskem je še posebno priljubljen audijev model A6, v katerem je z ohišjem volanskega sistema prisotna tudi Hidria. V idrijski družbi so nam razkrili podatek, da kar 75 odstotkov vseh v Nemčiji narejenih A6 najde kupce na Kitajskem.
