Delnice, vzajemni skladi, državne ali podjetniške obveznice? Morda nepremičnine, plemenite kovine – ali pa umetnine in celo zbirateljski predmeti? Obstajajo klasične naložbe, ki so vam bolj ali manj pisane na kožo, pa tudi tiste malo bolj neobičajne. Znate oceniti, katera lahko prinese denar vam? Tule je hitri test z nekaj primeri. Pri vsaki točki najprej preberite opis in pred besedo »razplet« izberite, ali bi vložili svoj denar v idejo ali ne.
1. Robot, ki peče pice.
Predlog: pred vami je novo podjetje, ki hitro zbira kapital z idejo, v kateri imajo glavno besedo avtomatizirane naprave. V tovornjaku je več deset avtomatiziranih pečic za peko pic. Ko stranka naroči svojo pico, se ji ta speče kar na poti. Pred dostavo ji jo robot še razreže. Dostavljeno! Se vam zdi ideja dovolj revolucionarna? Ne? Nič hudega. Ista družba je pridobila še več vlagateljev in ima še eno idejo. Isti roboti (»picopeki«) se bodo preusmerili in bodo hitro izdelovali embalažo za dostavne službe iz recikliranih materialov. Napredno, avtomatizirano, prijazno okolju. Recept za poslovni uspeh?
Razplet: gre za družbo Zume. Ta je z idejo pic prišla na trg leta 2016 in se leta 2018 preusmerila v reciklažno pakiranje. Skladi tveganega kapitala in investitorji so vanjo vložili skoraj pol milijarde dolarjev, potem so ustanovitelji okrog leta 2020 »ocenjevali«, da je vredna kar okrog 4 milijarde. Še isto leto je Zume odpustil več kot 500 zaposlenih, leta 2023 pa po daljšem hiranju dokončno podpisal kapitulacijo in končal poslovno zgodbo.
2. Revolucija v transportu
Predlog: prihaja revolucionarni visokohitrostni transportni sistem. Gneči na cestah ter obremenitvam okolja in neprijaznim postopkom na letališčih ob poletih se bomo izognili s transportom potnikov v posebnih kapsulah, ki bodo potovale skozi vakuumske ali delno vakuumske cevi. Zaradi zmanjšanega zračnega upora v ceveh bodo kapsule lahko dosegle hitrosti do vrtoglavih 1220 km/h. Švignili boste lahko iz Los Angelesa v San Francisco ali se bliskovito pomikali med drugimi urbanimi človeškimi mravljišči. In to ni nora ideja kakega anonimnega izumitelja: projekt je predstavil človek, ki je že prinesel revolucijo v avtomobilski promet in uspešno pripeljal »zasebno podjetniško pobudo« v vesolje, zgodbo pa je nadaljeval serijski poslovni inovator in investitor.
Razplet: Hyperloop, drzni sistem prihodnosti, napovedan pred dobrim desetletjem, je bil očitno preveč drzen in namesto v ceveh so bili načrti bolj v oblakih. Elon Musk, idejni začetnik, je dokazal, da ni zlato čisto vse, česar se dotakne. Sir Richard Branson, ki je od Muska prevzel štafetno palico kot strateška gonilna sila (nekaj časa je hyperloop nosil tudi ime Bransonove znamenite znamke Virgin) tudi ni prišel dlje od 500-metrskega testnega poligona v Nevadi in hitrosti 172 km/h. Podjetje je konec lanskega leta zaprlo vrata zaradi finančnih težav ter pomanjkanja vlagateljev in interesentov za gradnjo omrežja.
3. Najbolj vroči start-upi
Predlog: tu niti ni pomembno, kakšno idejo ali produkt podjetje ponuja. Gre za priložnost, da vložite denar v »naslednjo veliko stvar«. Recimo eno od podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, električnih baterij nove generacije, novimi idejami na področju mobilnosti ali pa rastlinske alternative mesu. Obeta se visok potencial donosa za tiste, ki vstopijo v projekt dovolj zgodaj.
Razplet: če ste mislili, da bomo v slogu prvih dveh točk takoj rekli »ne, to je slaba naložba«, ste se (vsaj delno) ušteli. Start-upi lahko ponudijo zanimive priložnosti, vendar morate za naložbo zelo dobro oceniti svoje zmožnosti in pripravljenost na tveganje. Vprašajte se, ali si lahko privoščite izgubo celotnega vložka in ali je naložba del širše investicijske strategije ali pa le poskus, ob katerem vas ne bo posebej bolela glava tudi ob neuspehu. Vedeti morate tudi, koliko časa ste pripravljeni čakati na potencialni donos. Nihče ne pravi, da bo vaš izbrani start-up postal uspešnica, sploh pa ne čez noč. Tu je nekaj številk, preden vas sanjarjenje o zadetku v črno odnese predaleč: 90 % start-upov propade. 22 % jih pride na trg brez kakršne koli prodajne in marketinške strategije. Konkurenca je divja: povprečna družba za investicije s skladi tveganega kapitala, v kateri strokovni analitiki ocenjujejo, kaj bi lahko nekje v prihodnosti prinašalo dobiček, dobi letno več kot 1.000 predlogov, v kaj naj investira. Ste res zreli za tak svet?
4. Delnice najvrednejše družbe na svetu
Predlog: imate možnost, da investirate v delnico tehnološkega podjetja z več kot 30-letno tradicijo, ki je ta hip nesporna številka ena globalnega delniškega trga. Družba, ki je zelo uspešno razvijala in prodajala grafične procesorske enote, se je razvila v vodilnega igralca na področju čipov za umetno inteligenco. Vrednost delnice leti v nebo in večkrat ste bili že povsem prepričani, da ne more višje – a ste se ušteli. Je danes še dobra naložba?
Razplet: seveda govorimo o družbi Nvidia. Od začetka leta 2023 (manj kot 15 dolarjev) je delnica v letu in pol poskočila za skoraj devetkrat (pred dobrim mesecem je bila vredna več kot 131 dolarjev). Nvidia podira rekorde in tržna vrednost prebija vse mogoče kriterije. Na najvišji točki je Nvidia po tržni kapitalizaciji presegla vrednost 3,3 bilijona dolarjev (da, to pomeni 3.300 milijard). Medtem ko pesimisti (realisti?) svarijo, da bo potrebna korenita korekcija, optimisti menijo, da je vrh še višje, morda celo pri 200 dolarjih. Kako bi ravnali vi: bi si upali staviti na delnico, ki je že zdaj »nekje v oblakih«, ali ne?
Epilog
Ne glede na to, kako ste odgovarjali pri zgornjih predlogih, je dobra novica, da si vam v realnem svetu praviloma ni treba beliti glave, kako se bo obnesla ena sama naložba, ne glede na to, ali je to kak novodobni čudež ali pa bolj klasična investicija. Najpreprosteje je namreč, da realno določite svoje cilje in preverite zmožnosti, ocenite stopnjo tveganja, ki je za vas primerna, in plemenitite denar z uravnoteženim vlagateljskim portfeljem. In če ne veste, kako bi sestavili novega ali pa ocenili prihodnji potencial obstoječega, ste le nekaj klikov stran od svetovanja. Oglasite se.
(Bonus)
5. Dinozavri
Ste se vprašali, zakaj je ob tem članku fotografija ostankov dinozavra? Zato, ker – predvsem iz ZDA – zadnje čase poročajo o večjih zneskih, ki se vrtijo v svetu fosilnih ostankov in zapuščine nekih daljnih časov. Fosili so menda postali velik posel, ki pa prinaša tudi kup etičnih vprašanj ter ostre spore med paleontologi in bogataši. Prvi drugim očitajo, da mečejo denar skozi okno za nekaj, o čemer se jim ne sanja, drugi pa pojasnjujejo nakupe bodisi kot svojo skrb za dediščino ali pa celo kot naložbo. Ne bomo vas prepričevali, da je nesmiselno kopati za ostanki po domačem vrtu, vam pa ne moremo svetovati ne naložb v dinozavre ne nakupov iz lastne strasti. Razen če seveda niste Kenneth Griffin, investitor, milijarder, ki je pred dnevi za primerek ostankov stegozavra, poimenovanega Apex, plačal kar 44,6 milijona dolarjev. Griffin je sicer dolgoletni podpornik prirodoslovnega muzeja Field v Chicagu, tako da si bomo drznili ugibati, da tudi Apexa ni kupil kot naložbo, ampak ga bo postavil v muzej kot razstavni eksponat. A nekaterim fosilom vrednost s časom raste, pa tudi pravi kupci (zasebni ali pa muzeji, tudi pregrešno bogati, kot je na primer Muzej svetovnih kultur, ki ga bodo v Riadu v Savdski Arabiji odprli leta 2026) se včasih najdejo. Kdove, morda pa ustvari Griffin kak milijon donosa tudi s tem ...
Zdaj pa spet resneje o naložbah. Preberite še:
