Bruselj je Slovenijo stisnil v kot

Nove ukrepe za konsolidacijo javnih financ in odpravo čezmernega primanjkljaja pričakujejo v Bruslju že do 1. oktobra in iz besed finančnega ministra Čuferja je sklepati, da se bo vlada zdaj dotaknila še pokojnin, saj da so »vsi drugi segmenti prebivalstva že prispevali«. Racionalizacija javnega sektorja naj bi zdaj poleg ožjega doletela tudi širši del, pri čemer je finančni minister izpostavil občine in zdravstveni sistem. Razprava o posegih v pokojnine se v koalicijah s stranko DeSUS doslej sicer še nikoli ni izšla, medtem ko je občinam v bran že stopil predsednik države Borut Pahor.

»Vprašanje je, kaj nam bo uspelo komisiji pokazati v štirih mesecih. Izjavo finančnega ministra razumem kot sporočilo komisiji, da mislimo resno. Jasno je namreč, da bomo morali v določeni fazi ali znižati pokojnine ali znižati maso plač. In to bolj radikalno kot zdaj, ko so bili rezi res minimalni. Enostavno se mi zdi, da smo nesposobni odpuščanja v javnem sektorju, med Janševo vlado se je število zaposlenih v javnem sektorju celo povečalo,« pravi ekonomist dr. Črt Kostevc. »Absolutno sem proti temu, da bi tolkli po vseh možnih izdatkih. Delež nekaterih izdatkov države je res prevelik, vendar to niso pokojnine. So pa zahteve komisije tako ostre, da bo verjetno treba marsikje znižati izdatke,« pa meni ekonomist dr. Rasto Ovin. Da bi veljalo najprej počakati na rezultate nedavno izvedene pokojninske reforme, meni tudi njun kolega dr. Davorin Kračun.

Bruseljski voditelji sneli rokavice

Nedavno poenotenje politike o zapisu fiskalnega pravila v ustavo in o ustavnih spremembah referendumske ureditve je poleg nedavne zadolžitve Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, s čimer si je kupila čas za izvedbo potrebnih ukrepov, zagotovo vplivalo na zaupanje Bruslja v sposobnost Slovenije, da sama reši svoje težave. A obljub naveličani bruseljski voditelji, ki slovenskim oblastem že leta pošiljajo večinoma enaka priporočila, so tokrat ta zaostrili, dodali pa so jim tudi krajše časovne roke za uresničitev. Sneli so rokavice in izrazili jasen dvom o nadzorniku bančnega sistema in njegovi oceni kakovosti bančnih bilanc. Do letošnjega septembra pričakujejo od vlade načrt za odprodajo državnih deležev v bankah, do marca prihodnjega leta pa celotno strategijo za zagotovitev neodvisnega upravljanja bank. Do konca letošnjega leta naj Slovenija zaključi sprejetje fiskalnega pravila v strukturnem smislu, nakazali pa so tudi željo po podaljšanju delovne dobe.

Komisija je postopek proti Sloveniji zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja začela konec leta 2009, rok, da primanjkljaj v skladu z maastrichtskimi kriteriji zniža pod tri odstotke BDP, pa bi se Sloveniji iztekel letos. A ker je Slovenija v recesiji, ki bo očitno trajala še vse do leta 2014, je komisija rok podaljšala do leta 2015. Konsolidacija javnih financ, ki jo zahtevajo v Bruslju, pa je ostrejša od tiste, ki jo je napovedala vlada Alenke Bratušek.

Slovenija bi tako morala letos doseči 3,7-odstotni primanjkljaj brez upoštevanja sredstev za dokapitalizacijo dveh največjih bank, z upoštevanjem dokapitalizacij pa 4,7-odstotnega. Slovenska vlada je ob načrtovani sanaciji bančnega sistema evropski komisiji sicer napovedala 7,9-odstotni primanjkljaj. Da bo morala Slovenija samo letos za sanacijo bank nameniti dodatnih 2,5 odstotka BDP, je včeraj sporočila tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki meni, da se bo tako javnofinančni primanjkljaj povzpel na 7,8 odstotka BDP. Čeprav bo že leta 2014 primanjkljaj več kot pol nižji (3,4 odstotka BDP), se bo javni dolg po mnenju OECD povečal kar na 75 odstotkov BDP.

Prihodnje leto naj bi primanjkljaj po pričakovanjih komisije znašal 3,3 odstotka, leto kasneje pa 2,5 odstotka BDP. Za dosego omenjenih ciljev bo morala Slovenija zaostriti varčevanje in sprejeti dodatne ukrepe, ki bi letos prispevali še dodaten odstotek BDP ter v prihodnjih dveh letih po 1,5 odstotka BDP. Poleg tega v Bruslju od Slovenije ne pričakujejo zgolj doslednega izvajanja že sprejetih ukrepov, ki vključujejo povečanje davkov in zmanjšanje mase plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, ampak tudi plan B, če se že sprejeti ukrepi ne bi izkazali za dovolj učinkovite ali če bi sodišča katere od sprejetih ukrepov razveljavila, kot se je to zgodilo ukrepom vlade Janeza Janše. Poročila o tem, kako Sloveniji uspeva zniževanje primanjkljaja, pričakujejo v Bruslju vsakih šest mesecev.

»Komisija ima morda nekoliko nerealna pričakovanja. Prehitro želi, da pridemo v območje maastrichtskega kriterija. Rezanje izdatkov v času padajočih prihodkov enostavno ne gre,« meni Kostevc. »Rezi v potrošnjo in dvigovanje davkov je najbolj preprosto. Treba je povečati davčno bazo, kar pomeni ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje proizvodnje in produktivnosti. Zame je to kapitulacija ekonomske politike, če se govori samo o tem, kje kaj rezati. Dajmo kaj ustvariti,« pa pravi Ovin. Kračun sicer pojasnjuje, da je Slovenija del Evropske unije, ki pa na izziv recesije doslej še ni dobro odgovorila. Po prvotnem paničnem varčevanju, ki je poglobilo recesijo, zadnje leto ugotavlja, da to ne ponuja izhoda iz krize in Unija bo morala kljub svojim razlikam najti pravo mero med ukrepi za konsolidacijo in za spodbujanje gospodarske rasti, pojasnjuje Kračun.

Največji poudarek sanaciji bančnega sistema

Čeprav je komisija Sloveniji za zdaj pustila proste roke pri odpravljanju neravnovesij, pa je jasno nakazala, kaj od države, ki se je v preteklih tednih najpogosteje omenjala med novimi kandidatkami za pomoč, pričakuje. Daleč najobširnejša priporočila se nanašajo na sanacijo bančnega sistema, in čeprav naj bi prav za junij načrtovan začetek prvih prenosov slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) deloma prispeval k zaupanju Bruslja, vse kaže, da ta dvomi o izračunih potrebnih finančnih virov. Od vlade zdaj pričakuje, da bo ta že prihodnji mesec najela neodvisnega zunanjega strokovnjaka, ki naj opravi pregled kakovosti bančnih aktiv v celem sistemu.

Banko Slovenije smo vprašali, ali razumejo priporočilo komisije vladi, da najame zunanjega svetovalca, kot nezaupnico, a nam na vprašanje konkretno niso odgovorili. Pojasnili so le, da bo v skladu z zakonodajo DUTB imenovala neodvisne revizorje, ki bodo preverili bančne ocene terjatev, namenjenih prenosu na tako imenovano slabo banko, za vsak ukrep pa je treba pridobiti soglasje evropske komisije. A od napovedanih 900 milijonov evrov, ki da bodo dovolj za dokapitalizacije bank, se je včeraj deloma distancirala tudi predsednica vlade Bratuškova, ki je poudarila, da to niso vladni izračuni, ampak izračuni centralne banke. Da je slovenska stran pripravljena na dodatne preglede kakovosti sredstev slovenskih bank in na pokrivanje morebitnih dodatnih kapitalskih potreb, je minister Čufer evropskemu komisarju za gospodarske in denarne zadeve Olliju Rehnu v pismu zagotovil že minuli teden. Koliko bo dodatni pregled stal, ni znano, velja pa spomniti, da je Čuferjev predhodnik Janez Šušteršič za skrbni pregled treh največjih bank že angažiral zunanjega svetovalca, londonsko podjetje ERC, ki je banke skupaj stal 2,5 milijona evrov, kakšne so bile njegove ugotovitve, pa javno ni znano.
Kar boste prodajali, ne prenašajte na SDH

Komisija pričakuje od države, da bo ta do septembra letos jasno povedala, katere so njene strateške in katere portfeljske naložbe, namenjene prodaji. Komisija želi, da postane Slovenski državni holding (SDH), katerega operacionalizacija sicer že močno zamuja, čim prej delujoč, ko gre za prenos državnih deležev na holding, pa predlagajo, da se iz prenosa izključi tiste deleže, »ki so na seznamu za takojšnjo privatizacijo«. Tudi v SDH bi si komisija želela »mednarodne strokovnjake«, imenovanje v upravne odbore in nadzorne svete pa naj bo javno in interesi razkriti.

Kljub sprejeti pokojninski reformi komisija še naprej opozarja na nujnost dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, pri čemer tokrat dodaja, da je zakonsko predpisano upokojitveno starost treba navezati na podaljševanje življenjske dobe. Ob tem sicer pričakujejo, da bodo upokojenci še naprej prejemali dovolj visoke pokojnine, a na drugi strani od države pričakujejo, da omeji stroške dolgotrajne oskrbe, povezane s staranjem prebivalstva. Po tem ko je zadnji dvig minimalne plače v času vlade Boruta Pahorja sredi gospodarske krize dodobra razburil gospodarstvo, ki je samo v zadnjem letu dni izgubilo več deset tisoč delovnih mest, zdaj na to opozarja tudi komisija. Trendi na področju plač, tudi minimalnih, bi namreč po njihovem mnenju morali podpirati tako konkurenčnost gospodarstva kot ustvarjanje novih delovnih mest. Tako kot skoraj vsako leto so znova izpostavili tudi problem študentskega dela in neusklajenost med izobraževanjem oziroma usposabljanjem na eni strani ter potrebo trga dela na drugi strani.

OECD napoveduje letos 2,3-odstotni padec rasti

V OECD so prepričani, da je Slovenija na pravi poti, kar kaže zlasti napredek na področju javnofinančne konsolidacije, ki sloni predvsem na krčenju državnih izdatkov (letos –2,8 odstotka BDP). Ob pomanjkanju državnih spodbud za gospodarsko rast in zadolženosti podjetij bo letos tako le malo prostora za gospodarsko okrevanje. BDP naj bi se v primerjavi z letom 2012 skrčil za 2,3 odstotka, kar je za Slovenijo doslej najbolj mrka gospodarska napoved katere izmed mednarodnih institucij. Ob uresničitvi napovedi OECD se bo gospodarstvo skrčilo namreč skoraj na nivo iz leta 2007, medtem ko bo od vrhunca v letu 2008 manjše za več kot 2,5 milijarde evrov. Pozitivna novica pri tem je, da naj bi večje gospodarske partnerice v prihodnjem letu okrevale do te mere, da bo zunanje povpraševanje Slovenijo potegnilo v območje skromne 0,1-odstotne gospodarske rasti.

A pozitivnih trendov je s tem praktično konec, saj je na drugi strani pričakovati nadaljnje krčenje zasebne potrošnje, ki bo letos nižja za 3,5 odstotka, v letu 2014 pa za dodatnih 1,6 odstotka. Glavni razlog zato so vztrajno negotove razmere na trgu dela, kjer bo anketna brezposelnost letos presegla deset odstotkov, medtem ko naj bi se v prihodnjem letu še nekoliko povzpela, in sicer na 10,3 odstotka.
Masleša pozdravlja priporočila komisije o odpravi zaostankov

Evropska komisija je tokrat prvič med priporočila vključila tudi sodstvo. Slovenski vladi priporoča, da ta nadgradi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje sodnih zaostankov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih zadevah. »Veseli nas, da komisija ugotavlja opazne pozitivne trende pri krajšanju postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, kot tudi to, da pri tem opozarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za odpravo teh problemov, saj ovirajo poslovno dejavnost in zmanjšujejo privlačnost Slovenije za neposredne tuje naložbe,« je priporočilo komisije komentiral predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. »Programi sodstva so usmerjeni v nižanje števila sodnikov ter krepitve sodnega osebja z namenom prenove poslovnih procesov. Trenutna izhodišča ministrstva za pravosodje temu žal nasprotujejo, trendov zadnjih let pa ne le ne priznavajo, temveč jih z nižanjem sredstev, napovedanimi spremembami zakonodaje ter vpletanjem izvršilne veje v konkretne sodne postopke tudi resno ogrožajo,« je dodal Masleša.