Čez manj kot mesec dni mora država poplačati za milijardo evrov glavnice državne obveznice, letos skupaj 1,2 milijarde evrov. Denar, ki si ga je leta 2009 izposodila za pomoč bankam, slednjih ni pripeljal iz krize. Te morajo letos same po podatkih Banke Slovenije, s katerimi razpolagajo na ministrstvu za finance, poplačati 4,3 milijarde evrov obveznosti do tujih bank. Konkretnega odgovora na vprašanje, kako bodo država in banke v močno zaostrenih razmerah na mednarodnih trgih nadomestile več mil
Država je sicer že lanskega decembra z izdajo 18-mesečnih zakladnih menic pridobila dobrih 900 milijonov evrov, ki bi lahko služili za poplačilo milijarde evrov dolga 5. februarja. Četudi je morda na prvi pogled problem poplačila dolga države rešen, pa skrbi dejstvo, da država s kratkoročnimi vrednostnimi papirji servisira dolgoročni dolg. Hkrati se zastavlja vprašanje, kako bo pridobila nove vire. Znova je pereč problem zahtevani donos na slovenske desetletne obveznice, ki zadnje dni spet vztraja nad mejo sedmih odstotkov (včeraj 7,07 odstotka).
Politični kaos znižuje privlačnost slovenskih dolžniških papirjev
Spomnimo, da so pod težo nezaupanja finančnih trgov, ki so dvignili obrestno mero zadolževanja na nevzdržno raven klecnile tako Grčija, Irska kot Portugalska. Kljub temu je tudi bolj zadolženim državam, kot sta Italija in Španija, uspelo z nekaterimi ukrepi vsaj delno pomiriti trge, česar za Slovenijo ni mogoče trditi. Čeprav so bile grožnje bonitetnih agencij za znižanje kreditnega ratinga uperjene v vse zgoraj omenjene, pa je politični kaos, ki vlada Sloveniji, tisti, zaradi katerega finančni trgi vse bolj vihajo nos nad dolžniškimi papirji slovenskega izvora.
Denar še dražji in dostop do njega še bolj omejen
Na finančnem ministrstvu sicer vztrajajo, da je "nabor instrumentov financiranja širok". Tudi banke se bodo šoku menda ognile, saj naj bi po pojasnilih centralne banke že pripravljale alternativne načrte "za 'vsaj delno' nadomeščanje teh virov". O tem, da bo denar še dražji in dostop do njega še bolj omejen, pa verjetno ne dvomi nihče več. "Ni realno domnevati, da bi se ti viri lahko obnovili z enakimi instrumenti in pod enakimi pogoji," v primeru nadaljevanja razmer na finančnih trgih napovedujejo v Banki Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca.
Država svojih finančnih težav ne bo reševala z umikom sredstev iz bank
Čeprav je vlada decembra lani že sprejela program financiranja proračuna za leto 2012, ki zajema tudi predfinanciranje odplačil glavnic državnega dolga bodočih dveh proračunskih let in znaša največ 2,86 milijarde evrov, podrobnosti tega niso znane. Zagotovo pa država svojih finančnih težav ne bo reševala z umikom sredstev iz bank. Čeprav bi državi aprila letos zapadlo za skupaj kar 1,27 milijarde evrov depozitov, so nam na finančnem ministrstvu včeraj pojasnili, da so jih lani podaljšali do aprila 2014. Gre za sredstva, ki jih je država pridobila leta 2009 z izdajo petletne obveznice, depoziti v poslovnih bankah pa bodo državi zapadli na isti dan kot plačilo glavnice omenjene obveznice.
Predčasna razvezava depozitov "zadnji možni ukrep"
Računsko sodišče je, spomnimo, omenjeno potezo države v letu 2009 označilo za prekrito sanacijo bank. Predčasna razvezava omenjenih depozitov v letošnjem letu bi bila po pojasnilih finančnega ministrstva "zadnji možni ukrep", saj omenjeni depoziti niso dani iz prostih denarnih sredstev državnega proračuna. Lahko pa se država na podlagi depozitov v poslovnih bankah likvidnostno zadolžuje, še dodajajo na finančnem ministrstvu. Bo pa državi letos kljub temu skupaj zapadlo za 866 milijonov evrov depozitov pri bankah, a je dvig teh kljub vsemu malo verjeten, saj bi to še dodatno pretreslo banke. Enako menijo očitno tudi v Banki Slovenije, kjer priznavajo, da ima država to možnost, a pričakujejo "s strani države stabilizacijsko ravnanje, tako kot doslej, saj je ena od pristojnosti finančnega ministrstva tudi skrb za stabilnost finančnega sistema".
