V prvem četrtletju letošnjega leta je gospodarska rast na Kitajskem znašala sedem odstotkov, merjeno na letni ravni. Gospodarska rast se znižuje že od leta 2010 in je zdaj na spodnji meji pričakovanj vlagateljev.
Kitajska denarna politika se težav zaveda in postaja vedno bolj ekspanzivna: od novembra lani je kitajska centralna banka že dvakrat znižala obrestne mere ter enkrat stopnjo obvezne rezerve. Pričakuje se, da bo zaradi trenutno nizke inflacije ter s ciljem spodbujanja gospodarske rasti centralna banka z omenjenimi ukrepi še posegla na trg.
V preteklosti je centralna banka vodila restriktivno monetarno politiko, saj je obstajal strah, da se bo razpočil nepremičninski balon. Cene nepremičnih so v preteklih letih rasle, prav tako pa je na trg prišlo oziroma se še gradi precej nepremičnin, predvsem stanovanjskih. Zadnji podatki kažejo, da se stanje na nepremičninskem trgu zaradi povečanega povpraševanja za zdaj stabilizira.
Kljub temu država razmišlja o dodatnih ukrepih, kako spodbuditi gospodarsko rast. Investitorji pričakujejo ukrepe, ki bodo usmerjeni v večje trošenje države. Govor je predvsem o infrastrukturnih projektih. Kitajska naj bi v naslednjih letih in desetletjih iz vasi v mesta preselila več 10 milijonov ljudi. Pričakuje se, da se bo s tem povečala njihova kupna moč, kar bo gospodarstvu pomagalo rasti na osnovi rasti domačega povpraševanja, saj rast izvoznih prihodkov ne omogoča več želene stopnje gospodarske rasti.
Če pogledamo stanje na hongkonški borzi, vidimo, da so investitorji kljub vsemu optimistični. V zadnjem času so na tej borzi aktivni predvsem Kitajci, ki delnice kupujejo preko povezave hongkonške in šanghajske borze. Borzni indeks kitajskih delnic, uvrščenih na hongkonško borzo, HSCEI, je v letošnjem letu do konca aprila zrasel za 30 odstotkov, samo v mesecu aprilu pa je pridobil 11,8 odstotka vrednosti (oba donosa sta merjena v evrih).
