Medtem ko množice otrok in mladostnikov različnih starosti brezskrbno uživajo v poletnih počitnicah, vsako leto sredi julija tisoči dijakov nestrpno – in pogosto tudi z veliko negotovosti – čakajo na naslednji mejnik v svojem življenju. To je čas, ko izvejo rezultate mature. Ti pa za marsikoga krojijo nadaljnjo pot.
V letu 2024 se je v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov po uradnih podatkih vpisalo okroglih 15.500 dijakov. Vpisnih mest je sicer še nekaj več, dobrih 18.000, a za vse študente prostora na želenih študijih ne bo dovolj. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je bilo vpisanih okrog 70 % dijakov več, kot se jih lahko redno vpiše v letnik, na pravni fakulteti v prestolnici pa čez 50 % več.
Vpis na »faks« ni le življenjska prelomnica, ampak je povezan tudi s stroški. Te v Sloveniji praviloma še vedno pomagajo kriti starši.
Medtem ko se sredi poletja dekleta in fantje znojijo, ker računajo, ali se bodo lahko vpisali na želeno fakulteto, imajo njihovi starši drugačne skrbi. Preračunavajo, koliko bo stal študij. Tu ne gre le za starše, ki se sprašujejo, ali bo morda za njihove najstnike treba plačati stroške izrednega študija (ti znašajo v Sloveniji ponavadi od vsaj 2.000 evrov na leto naprej) ali pa stroške izobraževanja na eni od plačljivih smeri na koncesijskih izobraževalnih ustanovah izven javnih visokošolskih zavodov. Tu so tudi tisti, ki že nekaj let računajo, ali lahko krijejo stroške študija v tujini. Pa tudi če se mladi vpišejo na fakulteto, na kateri je študij (vsaj uradni del, torej če ne štejemo pripomočkov, učbenikov in druge literature, računalnika ...) brezplačen, so s študijem povezani drugi stroški.
Več o stroških študija preberite tudi tukaj: Koliko lahko prihranim za otrokov študij?
Stroški bivanja v študentskem domu ali najmenina za stanovanje, prevoz (morda tudi nakup dodatnega družinskega avtomobila), prehrana in drugi dnevni stroški, zavarovanje mladih – vse to so postavke, ki lahko družinski proračun močno obremenijo.
Nekateri starši si lahko dodatne stroške privoščijo na račun svojih dovolj visokih prihodkov. A več je takih, za katere predstavlja povečana obremenitev družinskega proračuna velik izziv ali celo nepremostljivo oviro.
Poglejmo si dva scenarija na konkretnem primeru. Leto študija na eni od specializiranih in precej zaželenih visokošolskih smeri na »zasebni« slovenski ustanovi stane letos štiri tisoč evrov oziroma 16.000 evrov za štiriletni program. V prvem scenariju so tu starši, ki do vpisa svojega otroka niso razmišljali o stroških oziroma niso za ta namen nič prihranili. Ti bi morali – če želijo kriti šolnino – mesečno za to nameniti 333,33 evra. Če denarja nimajo in bi vzeli kredit za celotni znesek 16.000 evrov ter ga odplečaveali štiri leta, jim največja slovenska banka trenutno v spletnem izračunu ponuja kredit s 6,50-odstotno letno obrestno mero in z mesečnim obrokom 379,44 evra.
Študentu lažje pomagate na njegovi poti, če začnete varčevati, ko je še učenec ali dijak.
V drugem scenariju pa vzemimo za primer starše, ki so začeli o prihodnosti razmišljati vnaprej. Če bi se odločili, da bodo za otroka 16.000 evrov privarčevali s plemenitenjem denarja v desetih letih, bi bila pot drugačna. Pri povprečnem letnem 7-odstotnem donosu bi prišli do tega zneska z mesečnimi vplačili 93,01 evra*. Skupno bi v desetih letih vplačali 11.161,20 evra, preostali del (4.838,80 evra) pa bi pridobili z uspešnim plemenitenjem.
Katera pot je lažja, ve vsak starš sam. Če sodite med tiste, katerih otroci so še manjši in vas je tale zapis spodbudil, da bi ubrali pot iz drugega scenarija, pa vam z obsežnim znanjem in izkušnjami lahko z nasveti pomagajo naši finančni strokovnjaki. Oglasite se.
Pokličite: 080 35 08.
Pišite: [email protected].
* Izračun je informativne narave. Pretekli donosi niso kazalec prihodnjih donosov.
