Na svetu živi več kot milijarda ljudi s težavami z debelostjo. V zadnjih tridesetih letih se je število tistih, ki se soočajo s prekomerno težo, med ženskami podvojilo, med moškimi pa potrojilo.
Kaj bi rekli, katera država je na vrhu lestvice? Najpogostejši odgovor »Združene države Amerike« je le delno pravilen. Takole pravijo v »megaraziskavi«, v kateri so združili podatke iz študij, izvedenih v obdobju med 1990 in 2022 v več kot 200 državah in ozemljih (skupno so analizirali podatke o 222 milijonih ljudi), objavljeni v medicinski publikacijski »bibliji« The Lancet. Po deležu pretežkih prebivalcev so na vrhu polinezijske, mikronezijske in karibske države. Prvo mesto si pri odraslih ženskah delita Tonga in Ameriška Samoa (v teh je delež oseb z debelostjo kar 81-odstoten, torej le ena od petih prebivalk nima težav s prekomerno težo), pri moških pa je Ameriška Samoa (70-odstotni delež) na vrhu sama.
A pustimo statistiko žepnih državic (omenjeni zgoraj štejeta približno toliko prebivalcev kot Maribor in Celje) in skočimo na 10. mesto (lestvica moških) oziroma 36. mesto (lestvica žensk), na katerem so uvrščene Združene države Amerike. Tam je namreč doma absolutno največ odraslih ljudi z debelostjo: več kot 110 milijonov (od skupno okrog 258 milijonov) odraslih. Med moškimi je delež takih 42 %, med ženskami pa 44 %.
Ne le, da je zaokroženo skoraj vsak drugi Američan pretežek. Tudi stopnja oseb z debelostjo stopnje III (v preteklosti so temu rekli »morbid obesity«, v slovenščini pa zasledite tudi izraze »huda«, »patološka«, »ekstremna« debelost) narašča. V zadnjih 20 letih se je podvojila.
Danes ima skoraj vsaka deseta Američanka ali Američan (delež med odraslimi je 9,2 %) indeks telesne teže, višji od 40, ali pa višji od 35 in vsaj eno resno bolezensko stanje, ki je posledica prekomerne teže. Pri povprečni višini odraslega Američana 176 centimetrov pomeni to težo, višjo od 124 kilogramov ali od 108 kilogramov (z vsaj eno boleznijo).
Kraljestvo tistemu, ki odkrije recept za hujšanje!
Ocenjeni letni zdravstveni stroški na račun prekomerne teže, povezani z boleznimi srca in ožilja, diabetesom tipa 2, različnimi oblikami raka in številnimi drugimi bolezenskimi stanji, znašajo v Ameriki več kot 170 milijard dolarjev. Odrasla oseba z debelostjo stane zdravstveno blagajno, zavarovalnico (ali svoj žep) skoraj 2.000 dolarjev več kot tista brez težav s težo.
Ob tej gori podatkov o pretežkih in posledično žal premalo zdravih Američanih ni nobeno presenečenje, da vrsta farmacevtskih družb mrzlično išče zdravila, ki bi pomagala milijonom ljudi izgubiti vsaj del teže.
V zadnjem času sta svojevrsten duopol na trgu ustvarili danski Novo Nordisk in ameriška družba Eli Lilly. Prvi svoje zdravilo semaglutid (tega pod znamko Ozempic predpisujejo diabetikom) kot izdelek za hujšanje ponuja s tržnim imenom Wegovy, druga pa svoj podobno učinkujoči tirzepatid (za diabetike Mounjaro) pošilja na trg kot Zepbound.
Družbi imata skupni lastnosti. Prvič, trenutno ne moreta proizvesti toliko svojih zdravil za izgubo teže, kot je povpraševanja na trgu, in Danci bodo posledično zato samo za širjenje proizvodnje v domačem Kalundborgu namenili več kot 5,6 milijarde evrov. Drugič: njuna tržna vrednost narašča. Ob pripravi tega članka je tržna kapitalizacija Eli Lilly dosegala 720 milijard dolarjev, Novo Nordisk pa 590 milijard. S tem sta družbi krepko pustili za seboj klasične gigante, kot so Pfizer (161 milijard), Johnson & Johnson (364) in Merck (327).
Ustavimo se še za trenutek pri danski »konjenici« v tekmi za hujšanje.
Novo Nordisk je lani od konglomerata LVMH prevzel krono najvišje vrednotene družbe v Evropi, s tržno kapitalizacijo pa je prehitel tudi skupni BDP svoje domovine Danske. Letos je preskočil tudi družbo Tesla. Mimogrede, njen prvi mož Elon Musk je uporabnik danskih zdravil za izgubo teže. »Hujšanje ... in Wegovy,« je tvitnil na vprašanje, kakšen je njegov recept za izgubo teže.
Kljub težavam z dobavami zdravil v ZDA, v katerih se proda levji delež produktov za hujšanje, je leto za Eli Lilly in Novo Nordisk za zdaj uspešno. Ne le povpraševanje, ampak tudi obetavni namigi, da se bodo zdravilom v injekcijah v širši uporabi pridružile tudi tablete, poganjajo cene višje. Obe družbi sta od začetka 2024 ustvarili zelo podoben donos, 28 % in 30 %. Še pogled v bližnjo zgodovino: v petih letih je prinesla delnica Eli Lilly 553 %, Novo Nordisk pa 466 %.
Kaj vas navdušuje bolj? Končno učinkovito in uradno potrjeno zdravilo proti debelosti ali donosi na trgu? Pri prvem se je treba kot pri vseh produktih posvetovati z zdravniki, preveriti stranske učinke (o prizadevanjih za bolj zdrav življenjski slog, prehrano, gibanje ... bi tako lahko spisali cel ep), pri drugem pa se je treba zavedati, da trenutna velikana v svetu farmacije nista sama. Na vrednost ne bodo vplivali le njuni dosežki, ampak tudi to, kaj bodo naredili konkurenti. Amgen, Viking Therapeutics, Structure Therapeutics ali Altimmune so v bitki relativno novi igralci, pa tudi klasičnih »osumljencev«, kot so Pfizer, Astra Zeneca in Merck, še ne gre odpisati.
Kako si bodo razdelili velikansko torto iz prihodkov z izdelki za hujšanje? Koliko proizvajalcev bo sitih? Potencial je velikanski. Pri J.P. Morganu napovedujejo, da bo že do leta 2030 trg zdravil za hujšanje presegel 100 milijard dolarjev letno, pri Goldman Sachsu pa so izračunali, da bi ta segment lahko dodal okrogel 1 % k celotnemu ameriškemu BDP.
Kaj pa, če bo kdo dominiral tako kot Nvidia ta hip v tehnologiji ali Amazon v trgovini? Investitor s kristalno kroglo, ki bi to vedel, bi postal vsaj milijonar. Tisti, ki zaupate ob tistem pravem občutku za trge tudi strokovnemu znanju in poglobljenim analizam, pa boste cvetoče področje znotraj farmacevtske industrije vsekakor v prihodnje spremljali še pozorneje kot doslej – in se tako tudi lažje odločili, kam investirati.
