Če bi brali današnjo zgodbo na kakšni »rumeni« spletni strani, bi se naslov začel v slogu: »Šokantno: ne boste verjeli, kakšni milijarderji so odgovarjali v anketi!«
Kakšni so dohodki gospodinjstev, premoženje in zadolženost? Za kaj porabijo največ denarja in kje jim ga zmanjkuje? Kako trdni so njihovi prihranki in kje jim grozi nevarnost? Take odgovore iščejo državne finančne institucije pri razumevanju trga in – tako vsaj pravijo – pri odločanju in oblikovanju ukrepov »po meri prebivalstva«. V ta namen izvajajo raziskave, v katere povabijo osebe, ki ustrezajo po demografiji, prihodkih in drugih kazalcih. Odgovori takih anketirancev omogočajo, da se dajo odgovori iz vzorcev čim bolje »prevesti« na celotno populacijo.
Tole vas bo šokiralo: rezultati nisto (čisto) natančni.
(Oprostite za senzacionalističen poudarek.)
Pa so v raziskavah res proporcionalno vključeni vsi sloji prebivalstva? O zabavnih dogodivščinah iskanja prav posebnega dela populacije so poročali te dni pri Morningstarju.
V ZDA izvaja veliko raziskavo o potrošniških navadah centralna banka (Fed). Tako zbira podatke o finančnem in gospodarskem položaju ameriških gospodinjstev, kar »igra pomembno vlogo pri razumevanju finančnega zdravja populacije«. Vendar pa udeležba ni obvezna in posamezniki niso dolžni odgovarjati na anketo, če tega ne želijo. Kaj bi rekli, kdo je bolj nagnjen k temu, da ne odgovarja: bogatejši ali revnejši potencialni anketiranci? Prvi, seveda.
Pri Fedu ugotavljajo, da je med premožnejšimi več neodzivnih, »zato lahko pride pri interpretaciji rezultatov do popačenja«. Kaj pa zdaj? Udeležba je kot zapisano prostovoljna. Da pa se očitno kaj ukreniti, če se vključijo prave institucije. Pri Fedu so se – za kredibilnost in čim večjo reprezentativnost rezultatov – zato povezali z Nacionalnim raziskovalnim centrom za javno mnenje Univerze v Chicagu in s službo, katere kratica požene strah v žile državljanom: IRS. Gre za »znamenito« ameriško »davkarijo«. Fed, univerza in davčna služba so spletli zapleteno mrežo, v kateri pridejo lahko anketarji pri davčni službi do kontakta (super)bogatih, ti pa so – če se odločijo za sodelovanje v anketi – uradno lahko pomirjeni, da njihovih odgovorov dacarji ne bodo dobili nazaj.
Sito je prilagojeno tako, da v vzorec ne vključujejo ljudi, ki so se uvrstili na zadnji Forbesov seznam 400 najbogatejših (prag za to je bil lani pri premoženju v višini nad 2,9 milijarde dolarjev), lahko pa so vabljeni v raziskavo vsi drugi milijarderji. Letos se jih je odzvalo dvajset. Med tistimi, ki so svoje odgovore prostovoljno (ali pa morda zaradi bojazni, da bi jih kljub vsem zagotovilom IRS kdaj pobaral, zakaj niso želeli sodelovati?) posredovali Fedovim raziskovalcem, pa se je znašlo dodatno še sedem ultra-milijarderjev. Morda lani še niso sodili med »top 400«, morda pa je sito kje puščalo, se muzajo pri Morningstarju.
Epilog je tak, da so dobili pri Fedu 4.602 paketa odgovorov na 28-stransko raziskavo o podatkih, med katere sodijo tudi »priljubljeni načini plačil za vsakdanje nakupe, nagnjenost k dobrodelnosti, načrti za upokojitev«. Med temi pa je sedem paketov takih, ki jih zdaj ne morejo objaviti.
»Centralna banka je dobila odgovore sedmih ljudi, ki so sodelovali v raziskavi potrošniških financ, a so tako premožni in prepoznavni, da jih je morala izključiti iz javno dostopne baze vseh odgovorov, saj bi jih lahko javnost iz njihovih posredovanih podatkov zlahka prepoznala«, so pojasnili.
Elon Musk, Jeff Bezos in Warren Buffet niso odgovarjali.
Katerih sedem pogumnežev je sodelovalo, bo za neposvečene najbrž za vselej ostala skrivnost. Lahko pa z gotovostjo potrdimo, da nekaj razvpitih milijarderjev zagotovo ni sodelovalo.
Pri Fedu so radovednost javnosti namreč poskusili potešiti z razkritjem, da so bili sodelujoči bogataši »stari med 61 in 88 let, večinoma moški in večinoma belci." Dva od zgoraj naštetih sta premlada, tretji pa prestar. Pa drugič ...
