Če imate doma osnovnošolca, potem ste se ob začetku novega šolskega leta poslovili vsaj od nekaj deset evrov za zvezke, barvice, pri malo večjih še za kakšno ravnilo, geo trikotnik ali šestilo. Morda ste zaškripali z zobmi ob ceni novega nahrbtnika, tudi če je vaš najmlajši družinski član še v vrtcu. To je šele začetek. Rek, da so »otroci naše največje bogastvo«, vam bodo namreč tisti, katerih potomci se odpravljajo na fakulteto ali pa jo že obiskujejo, s ščepcem sarkazma pojasnili skupaj s seznamom stroškov, povezanih s tem življenjskim obdobjem. Prepričajte se, koliko stane študij in kako finančno pomagati otroku. Če začnete pravočasno, bo breme lažje za vse, zanj in za družino.
Brezplačno se ne da (več) študirati
Drži, da je v Sloveniji redni študij (za zdaj) praktično brezplačen, če odmislimo vpisnino in manjše sprotne stroške, povezane s študijskimi pripomočki. Ampak študent mora nekje bivati (tudi če je še vedno doma, »povzroči« kak strošek), se prehranjevati, kriti stroške prevoza. Ima vsakdanje dnevne izdatke. Seveda vsakega evra ne nameni le za nujne stvari, ampak si želi tudi kaj privoščiti.
Mesečni življenjski stroški študenta v Sloveniji so ocenjeni na povprečno 533,21 evrov, stroški študija pa na 63,72 evrov.
Če zaokrožimo zgornji znesek, povzet po podatkih iz mednarodne znanstvene raziskave Evroštudent (v letih 2019-2021 so jo izvedli že sedmič), govorimo o 600 evrih mesečno, na letni ravni o 7.200 evrih, v času štiriletnega študija pa torej o 28.800 evrih. To pa je že znesek, za katerega marsikdo (ali pa večina) ne more le seči v žep in ga financirati iz prihrankov. Morebitni študij, ki traja dlje (npr. medicina), ki je plačljiv ali pa ga za kako leto »podaljša« študent, tu ni štet.
Nihče ne pravi, da mu morate celotne stroške kriti starši, lahko pa otroku vsekakor pomagate, da ne bo odvisen le od lastnega dela (preden kdo pomisli, da študentje ne delajo: po podatkih raziskave med slovenskimi študenti je lastno delo z naskokom prvi vir prihodkov).
Koliko lahko privarčujem?
Študentom pri nas po podatkih Evroštudenta pomaga 8 od 10 družin. Za lažjo predstavo in informativni izračun pozabimo na inflacijo ter ostanimo pri sedanjih cenah in stroških. Recimo, da bi študentu radi namenili okvirno polovico potrebnega stroška, torej 300 evrov. Veliko lažje kot vsak mesec od sprotnih prihodkov vzeti ta znesek je, če začnete pravočasno varčevati. Izračun pokaže, da starši, ki vplačujejo v naložbe za otrokovo šolanje mesečno po 100 evrov (znesek za oba starša skupaj) v obdobju devet let, kolikor traja osnovna šola, ob ocenjenem povprečnem 5 % donosu na »kupčku« zberejo dobrih 13.500 evrov. Če pa podaljšajo varčevalno dobo še za štiri leta gimnazije ali srednje šole, se nabere s plemenitenjem že skoraj 22.000 evrov. To pa je že zelo lep znesek, s katerim se študentu odprejo vrata do želene izobrazbe oziroma ima vsaj finančno osnovo, da si to sploh lahko privošči.
Koliko stane študij v tujini?
Ali bo študij v Sloveniji čez desetletje še brezplačen in kako se bodo spreminjali drugi stroški, ne moremo zagotovo vedeti. Je pa že danes jasno, da stroški študija zelo narastejo, če se odpravi vaš otrok po znanje v tujino. V soseščini, v Avstriji, so študentje iz EU sicer oproščeni stroška šolnine. Ampak študij recimo na (med Slovenci zgodovinsko priljubljenem) Dunaju je kljub temu vse prej kot poceni. Vsi študentje ne pridejo do štipendije in za vse ni prostora v subvencioniranih namestitvah, kamor se da včasih priti z veliko načrtovanja in sreče. Hiter pregled ponudbe pove, da stane že samo bivanje v študentskem domu tudi po 800 ali 900 evrov. Prištejte še osnovne dnevne stroške in hitro boste prišli do zneska povprečne slovenske plače.
Kaj pa študij v Ameriki? Povprečni strošek že na »cenejših«, državnih, univerzah znaša v ZDA več kot 25.000 dolarjev letno. Brez zaslužka z delom in drugih virov financiranja, kot so krediti, gledamo torej višje od sto tisočakov za štiri leta čez lužo.
Spet smo pod črto pri enakem spoznanju: otroku boste težko pomagali, če boste začeli razmišljati o stroških in dajati denar na stran šele takrat, ko bo čas za študij. Če pa začnete, ko je otrok še v osnovnošolskih klopeh, se njegove možnosti, da si bo lahko pridobival znanje čez mejo, strmo dvignejo.
Kdaj začeti varčevati za otroka?
Najpreprostejši odgovor bi bil seveda »takoj«. V praksi pa se tako kot pri vseh drugih varčevanjih potrdi preprosto pravilo: nikoli ni prepozno, koristi pa čisto vsak dodatni mesec, ki ga imate na voljo. In motiv za to, da denar res plemenitite, bi moral biti več kot dovolj močan: komu pa boste pomagali, če ne svojemu otroku?
