Ekonomist Mojmir Mrak za Slovenijo ne vidi realne možnosti, da bi lahko banke, še zlasti ne največje, v pomembnejšem delu reševali ob pomoči zasebnih vlagateljev. "Ostajajo torej javna sredstva, domača ali evropska," je povedal v pogovoru za današnjo izdajo Financ.
"Slovenija ne bo mogla zagnati gospodarstva brez precejšnjega priliva neto akumulacije iz tujine," je ocenil Mrak.
Ker so naše možnosti za zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih omejene, nam po njegovem mnenju kratkoročno ostanejo viri mednarodne razvojne banke, zlasti Evropske investicijske banke (EIB) in morda še Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), drugi vir so sredstva iz evropskega proračuna, tretji vir za posamezne projekte, kot so tretji pomol Luke Koper in nekateri energetski objekti, pa tudi javno-zasebno partnerstvo.
Glavni ukrep za zagon rasti je odločno reševanje bank
"Kratkoročno je glavni ukrep za zagon slovenskega gospodarstva odločno reševanje bank," je izpostavil. "Če te ne bodo spet začele kreditirati realnega sektorja, ni mogoče pričakovati gospodarske rasti. Nekaj pa k obnavljanju gospodarske rasti lahko pripomore drugačna sestava varčevalnih ukrepov v proračunih za prihodnja leta, in sicer z odločnejšim rezom v plače javnega sektorja na račun razvojno usmerjenih izdatkov," je dodal.
Glede predvidene sanacije bank je dejal, da mora biti proces pregleden, da je treba jasno opredeliti merila, na podlagi katerih bodo posamezne terjatve bank prenesene na slabo banko, opredeliti to, kaj se bo dogajalo z delnicami tistih podjetij, ki so zdaj v posesti bank, ter določiti, kaj se bo zgodilo z lastništvom zasebnih lastnikov bank, če ti ne bodo sodelovali v sanaciji. "Improvizacija pri uvedbi modela za sanacijo bank je lahko zelo draga," je opozoril.
Slovenija bo morala že zgodaj jeseni sprejeti celovit program ukrepov
Mrak je med drugim poudaril še, da bo morala Slovenija že zgodaj jeseni sprejeti celovit program ukrepov, pri tem pa ni mislil le na fiskalno pravilo. "Sicer nas resnično čaka prisilna uprava," je ocenil in pojasnil, da gre zlasti za ukrepe, s katerimi bi odločneje poskušali pospešiti gospodarsko rast, nadaljevali konsolidacijo javnih financ, končno zagrizli v sanacijo bančnega sektorja in sprejeli vsaj tiste strukturne reforme, ki smo jih lani z referendumi zavrnili.
