Načrt za rešitev Grčije, ki ga je pred slabima dvema letoma skovala trojica: Evropska centralna banka (ECB), Mednarodni denarni sklad (IMF) in evropska komisija, več kot očitno ne deluje. Ocene inšpektorjev trojice namreč kažejo, da bo v grških financah kljub 100 in več milijard evrov visokem odpisu dolga in prejetju drugega svežnja finančne pomoči (130 milijard evrov) zazevala nova luknja, velika 15 milijard evrov.
Grčija je očitno na meji svojih zmožnosti in sposobnosti, saj ostri varčevalni ukrepi in odpis dolgov zasebnih vlagateljev, tako imenovan PSI (Private-sector involvement), ne prispevajo dovolj. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je tako napovedal, da že potekajo pogovori o možnosti povečanja 130-milijardnega paketa pomoči. Medtem ko je trojica pozvala države območja evra, naj zberejo potrebnih 15 milijard evrov, pa se omenja tudi možnost dodatnega sodelovanja ECB ali celo katere izmed evropskih bank v državni lasti. Zanimivo bi bilo na omenjeni predlog slišati predvsem mnenje ECB, ki je bila včeraj za medije nedostopna, saj je bila sama pred tem najostrejša nasprotnica odpisa grškega dolga.
IMF: polovični odpis je premalo
Kljub vsemu naj bi bila pogajanja med zasebnimi investitorji in Grčijo le nekaj ur oddaljena od uspešnega zaključka, ključ za konstantno prelaganje dogovora na kasnejši datum pa naj bi bil razdor med Nemčijo in IMF. Slednji namreč zagovarja tezo, da je polovični odpis 200 milijard evrov grškega dolga v lasti zasebnega sektorja preskromen. Če želi Grčija do leta 2020 doseči ciljno višino dolga pri 120 odstotkih BDP (trenutno 160 odstotkov BDP), zahteva IMF pri odpisu dolga tudi vpletenost uradnega sektorja (OSI - Official-sector involvement). Nemčija pa na drugi strani ostro nasprotuje dodatnemu sodelovanju držav, tako v obliki odpisa dolga kot dodatnih posojil, saj vidi osnovo za uspeh Grčije v ostrejših varčevalnih ukrepih. Po dogovoru, ki je trenutno na mizi, bodo banke Grkom odpisale 50 odstotkov nominalne vrednosti obveznic, kar pomeni 103 milijarde evrov dolga, ki sicer skupno znaša 360 milijard evrov (vključujoč pomoč držav in ECB). Dejanska izguba bi lahko na dolgi rok zrasla tudi na 70 ali več odstotkov, saj bodo investitorji preostanek dolga pretopili v 30-letne obveznice s precej nižjo obrestno mero, in sicer med 3,5 in 4,5 odstotka.
Juncker: pogovori med zasebnim sektorjem in Grčijo "ultra zahtevni"
Včeraj je bil v ZDA svižčev dan (Groundhog day), ki glede na obnašanje te živali pomeni hiter ali zakasnjen prihod pomladi, vendar je dan v Grčiji bolj spominjal na njegovo filmsko različico. Podobno kot Bill Murray, ki je moral vsak dan znova podoživeti isti dan, je namreč tudi Grčija ujeta v zanko, kjer se vsakodnevne napovedi bližnjega dogovora z zasebnimi investitorji vsakič znova izkažejo za že slišane floskule. V nekoliko drugačnem tonu je morda zato včeraj nastopil vodja skupine finančnih ministrov območja evra Jean-Claude Juncker, ki je dejal, da so pogovori med zasebnim sektorjem in Grčijo "ultra zahtevni", in nakazal, da rešitve morda vendarle ni za naslednjim vogalom.
