(Preden pokličete svojega svetovalca in mu naročite, naj nemudoma razproda vse vaše naložbe, naj vas opozorimo, da je naslov članka namenoma apokaliptičen in da se trgi ne sesuvajo v prah. Berite naprej in morda boste na koncu mirnejši.)
Teden se je začel s potresom na Wall Streetu. Po na videz neskončnem in neustavljivem obdobju rasti tehnološkega sektorja so se giganti znašli v rdečem. Nvidia, globalna številka ena, svetla zvezda vsega, kar se je v zadnjem času povezovalo z umetno inteligenco in čipi, ki jo poganjajo, je zgrmela v enem samem dnevu za skoraj 17 %. Posledično so klofuto dobili tudi drugi tehnološki giganti, recimo Microsoft, in spet posledično tudi tehnološko obarvani indeksi, na primer Nasdaq Composite (- 3 %).
Kdo rabi vse te čipe?
Kje tiči uradni razlog? V pojavu (za zdaj) brezplačnega, odprtokodnega jezikovnega modela kitajskega start-upa DeepSeek. Orodje, po uporabniški izkušnji zelo sorodno danes že vseprisotnemu ChatGPT, je čez noč resno zamajalo percepcijo umetne inteligence ter njenega vpliva na prihodnost – in trge. Zakaj? DeepSeek je produkt, ki ga je ponudil uporabnikom (aplikacija je čez vikend osvojila vrh lestvic po številu prenosov na mobilne naprave) relativno neznan ponudnik. Po uradni verziji je orodje razvil v le nekaj mesecih in to za pičlih 6 milijonov dolarjev. Za primerjavo: v družbo OpenAI, iz katere prihaja ChatGPT, je samo Microsoft vložil že več kot 14 milijard dolarjev. Da niti ne omenjamo nove ameriške meganaložbe, sklada za investicije v umetno inteligenco. Napovedal ga je predsednik Trump, v projekte, ki naj bi nastajali pod okriljem imena Stargate, pa naj bi finančni težkokategorniki tipa OpenAI, SoftBank, Oracle in drugi skupaj v prihodnjih letih prelili kar 500 milijard (!), zgradili vrsto podatkovnih centrov in v ZDA ustvarili več kot 100.000 delovnih mest.
Naj bi. Ampak zakaj bi kdo vlagal milijarde, če se dajo morda razviti podobne reči za milijone, se boste vprašali. Tako se je odzval na zadnji januarski ponedeljek tudi trg. Logika, zaradi katere se je zazibal neskončno visoki nebotičnik tehnoloških družb, je preprosta. Če znajo Kitajci narediti DeepSeek za par milijonov (pustimo trenutno ob strani vprašanje, ali to dejansko drži oziroma kolikšen je pravi strošek razvoja) in ob tem ne rabijo najzmogljivejših čipov, ki jih proizvaja Nvidia (sicer še vedno uporabljajo njene produkte, a starejše in cenejše), potem morda njenih produktov v prihodnje ne bomo potrebovali tako veliko. Potem pa tudi ni logike, da bi bila družba po ceni delnic še naprej vrednotena na tri bilijone (ja, evropske bilijone, torej tri tisoč milijard). Preprosto, ne?
Tehnološki sektor: enkrat mora priti tudi do korekcije med oblaki.
Verjetno že slutite, da kaj bomo rekli: stvar le ni tako preprosta. Revolucionarni izumi na malo daljši rok seveda spremenijo celotne industrije in spremenijo še tako žlahtne družbe v kup pepela (spomnimo se kot vselej ubogega Kodaka in primerjave z vrednostjo Instagrama). Ampak če pogledamo širšo sliko, je pri DeepSeeku še kup vprašajev, kaj zmore. Bolj verjetno kot to, da je z drobižem postavil tehnološki svet čez noč na glavo, je, da je postal katalizator spremembe vrednosti, ki so jo številni čakali že dolgo.
Rast tehnološkega sektorja je bila zadnja leta neverjetna. Delnica Nvidie je se je samo v zadnjih dveh letih povzpela z 20,36 USD (27. januarja 2023) na še vedno (pre?)lepih 118,51 USD (27. januarja 2025). To pomeni, da je ovrednotena na skoraj šestkrat toliko kot pred le 24 meseci. In to kljub »zgodovinskemu padcu« na zadnji ponedeljek! Samo v obdobju zadnjih 365 dni pa je Nvidia zrasla za skoraj 90 %, kar je še en dokaz, da je tehnološki sektor deloval, kot da gravitacija zanj ne velja.
V svetu (naložb) je še kaj drugega kot tehnologija.
Po letih konstantnega vzpona je bila korekcija skoraj neizogibna. Ne gre niti za prehud »reset« in tudi šok na Wall Streetu recimo ni bil tak, kot bi ga pričakovali ob padcu prve zvezde delniškega trga. Ni bilo malo tistih, ki so ponedeljkov zdrs vrednosti Nvidie videli kot priložnost, da malo ugodneje kupijo prav delnico zmagovalko. Že v torek je bil tečaj spet občutno v zelenem, Nvidia pa je z 9 % dnevnim dvigom nadoknadila skoraj polovico izgubljenega v ponedeljek.
Tudi pogled na indeks Dow Jones, ki ni vezan le na tehnološka podjetja in je ponedeljkov potres prestal zlahka in brez posledic, kaže, da s trga nihče ni pobegnil. So pa nekateri močni vlagatelji očitno premešali svoje karte – zelo verjetno ne spontano ali v paniki, ampak po vnaprej pripravljenem scenariju za trenutek, v katerem so ocenili, da so tehnološke višave pretirane – in se usmerili še kam drugam. Med najpogostejšimi »osumljenci« se tako recimo pojavlja klasična farmacija, tisti, ki ne morejo brez izraza »tehnologija«, pa pogledujejo tudi proti biotehnologiji. Premišljen vlagatelj ima vselej odprte oči za nove priložnosti.
Kaj smo že rekli o jajcih v košari in razpršenosti?
Nikakor ne podcenjujmo ponedeljkovih dogodkov. Ampak skozi oči daljnoročnejših naložb se pravzaprav ni zgodilo nič takega, kar se ne bi že kdaj prej. Naložbeni parket ni prostor za panične odločitve, temveč za potrpljenje in premišljenost in uravnoteženost. Pri hitrih in strmejših padcih se opečejo tisti, ki imajo vsa jajca v isti košari oziroma stavijo prevelik del portfelja na enega konja. Če ta zmaguje eno dirko za drugo, prinese veliko, ampak enkrat bo tudi izgubil. To še ne pomeni, da je zrel za upokojitev, je pa znak, da nihče ni večen, nepremagljiv ali, če hočete, nesmrten.
Panika ni odgovor.
Preden boste prihodnjič spet kje prebrali naslov v slogu »Panika na borzi!«, se zato raje že danes vprašajte: ali imate portfelj, ki vas lahko zaščiti pred takimi potresi? Če ga nimate, je zdaj pravi trenutek, da o tem premislite.
