Obrestne mere za 12-mesečne depozite so se v zadnjih letih občutno znižale in ukrepi ECB so ta trend še dodatno spodbudili. Obrestne mere za varčevanja so bile pred leti precej višje kot so danes. Še leta 2008 so obrestne mere za vezane vloge znašale okoli 5% za 12-mesečne depozite. Leta 2010 so se obrestne mere za vezane vloge gibale okoli 3,5% za 12 mesečne depozite, lani samo še okoli 2,5%. Letos pa imamo lahko srečo, če dobimo 2% in še to šele po pogajanjih z banko. Analitike in upravljavce
… KAKŠNE ALTERNATIVE IMA VLAGATELJ, KI BI RAD SREDSTVA INVESTIRAL V VARNO NALOŽBO AMPAK Z ŠE VEDNO VIŠJIMI POTENCIALNIMI DONOSI, KOT JIH LAHKO PONUDI DEPOZIT?
Luka Gubo, Numerica Partners:
Popolne alternative za bančni depozit ni, saj to posebna oblika varčevanja. Tveganja v klasičnem pomenu besede (volatilnosti, nihajnosti) pri depozitih ni, saj vedno vemo, da bomo na koncu dobili svoja sredstva nazaj in še neke obresti, ki so sklenjene s pogodbo (seveda, če ne pride do stečaja banke in nimate vezanih več sredstev kot jih garantira depozitna shema).
Ostanejo torej alternative, ki vsebujejo tveganje spremembe cene. To se lahko obvezniški skladi, ki investirajo v državne ali pa podjetniške obveznice. Trenutno stanje na trgih je takšno, da se v obveznicah varnih držav (recimo Nemčija) ne dobi kaj več obresti kot pa na banki oz. celo manj, če gremo pa po lestvici k bolj tveganim obveznicam pa lahko hitro pridemo do zaključka, da trenutne zahtevane donosnosti na npr. podjetniške obveznice niso dovolj visoke, da bi pokrile svojo stopnjo tveganosti.
Druga alternativa so lahko aktivno upravljani obvezniški ali mešani skladi, ki ciljajo na določeno stopnjo tveganja in ob tem ponudijo relativno dobre donose. Pomembno je, da so ti skladi naravnani k doseganju pozitivnih donosov ne glede na gospodarski cikel in so t.i. »absolute return« skladi. Če iščemo sklad kot alternativo depozitu, je najpomembneje to, da vrednost premoženja v skladu ne niha premočno in da ne pride do večjih padcev VEP-a sklada. Način upravljanja oz. strategija je tukaj ključnega pomena.
Saša Dragonja, NLB Skladi:
Ohlapna denarna politika ima zaradi velike razpoložljivosti denarja za posledico nižje obrestne mere tako na depozite varnih držav kot tudi na "sorodne" kratkoročne obveznice (bodisi gospodarsko stabilnih držav bodisi podjetij z visoko bonitetno oceno), ki jih po nivoju tveganja lahko smatramo kot najbližjo alternativo depozitom.
Bolj tvegane alternative, med njimi na primer delnice, obljubljajo višjo prihodnjo donosnost. Ni narobe, če se vlagatelj v danih razmerah zavestno in pod pogojem, da je to skladno s finančnim profilom in finančnimi cilji, odloči, da bo z namenom doseganja višje donosnosti del svojega premoženja naložil v naložbe, ki so bolj tvegane. Tudi portfelj, ki minimizira tveganje vključuje določen, manjši delež tveganih naložb.
Izidor Jerman, Alpen Invest:
Kaj pa je varni donos? V zadnjih letih smo bili priča, da državne obveznice niso tako varne kot se nam je zdelo, bančne obveznice so se izkazale za vse prej kot varne in marsikateri lastnik obveznic je izgubil celotno premoženje, nadalje so na Cipru doživeli celo to, da tudi bančni depozit ni povsem varen. Na drugi strani pa vsi govorijo, da so delnice najbolj špekulativna naložba. Če pogledamo skozi zgodovino, so ravno delnice tista vrsta naložbe, ki vlagatelju daje možnost za najbolj konstantne donose.
V primeru kot smo mu priča danes, ko centralne banke nižajo obrestne mere in se denar (kot rečeno) seli iz »objema varnih naložb« na delniške trge je za vlagatelja najboljša alternativa, da sledi trendom in tudi svoja sredstva preseli na delniške trge, predvsem v obliki vzajemnih skladov, ki vlagatelju omogoči sorazmerno nizke stroške in predvsem zadovoljivo razpršenost.
Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
Podobno kot z obrestnimi merami na bankah se je dogajalo tudi z donosi do dospetja obveznic, zato donosnih alternativ z visoko varnostjo praktično ni. Percepcija tveganj na kapitalskih trgih je bistveno nižja kot pred leti, zato so močno upadli donosi dolžniških instrumentov nekoč problematičnih držav – Grčije, Italije, Španije, Portugalske in Slovenije. Alternativa je lahko naložba v obvezniške sklade, ki sicer nosi večje tveganje ampak tudi večjo likvidnost. Naložba v sklade denarnega trga je še manj donosna od depozitov daljših ročnosti, zato pa omogoča takojšnjo likvidnost.
Ekipa ALTA Skladov:
Velike izbire ravno ni, če gledamo na varnost, saj so depoziti najvarnejša oblika. Pri sedanjih bančnih težavah se je izkazalo, da so bili varni tudi depoziti nad 100.000 EUR. Obstajajo skladi denarnega trga, ki imajo najnižje možno tveganje med skladi, resda nimajo višje donosnosti od depozitov, a so likvidni in jih pri nas ljudje še vedno premalo izkoriščajo. Višji donos se da še zmeraj doseči z državnimi obveznicami Republike Slovenije daljših ročnosti, kjer pa se je treba zavedati, da se prevzema nekoliko višje tveganje.
Damjan Kovačič, KBM Infond:
V finančnem svetu je višina donosa praviloma obratno sorazmerna varnosti naložbe. V primeru dolgotrajnega obdobja rekordno nizkih in realno negativnih obrestnih mer lahko pričakujemo, da se bodo vlagatelji vse bolj umikali iz bančnih depozitov v bolj tvegane alternativne naložbe. V letošnjem letu so bili glede na sprejemljivo tveganje po donosih za vlagatelje privlačni komercialni zapisi domačih izdajateljev z zapadlostjo do enega leta.
Primož Cencelj, KD Skladi:
Glede na dogajanje na trgu je najboljša alternativa depozitom pri bankah naložba v KD MM (denarni sklad), saj je preko denarnega sklada moč dostopati tudi do inštrumentov denarnega trga. Za donose, ki jih imamo v spominu pri slovenskih bankah v bližnji preteklosti, pa je sedaj treba sprejeti več tveganja, merjeno v nihanju premoženja.
