V vrtincu ugibanj o slovenski prošnji za finančno pomoč se vlada odloča zbrati več kot milijardo evrov na mednarodnih trgih.
Medtem ko je svet v pričakovanju današnjega znižanja ključne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB), naj bi se slovenska vlada pripravljala na nov poskus zbiranja denarja na mednarodnih finančnih trgih. Z izdajo petletne referenčne obveznice naj bi že prihodnji teden zbrala med 1 in 1,5 milijarde evrov svežih sredstev. "Izdaja referenčnih obveznic bo izvedena v bližnji prihodnosti," so potrdili ugibanja na ministrstvu za finance, kjer priznavajo, da bo pomemben faktor donos, ki ga bodo zahtevali vlagatelji za njihov odkup.
Spomnimo, da je bil donos glavni razlog za neuspešno iskanje denarja že v začetku letošnjega aprila. Takrat šestdnevni sklop sestankov po Evropi (road show) ni prinesel uspeha, saj so vlagatelji zahtevali previsoke donose. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je tedaj ocenil, da so bili vlagatelji pripravljeni kupiti slovenske obveznice po obrestni meri v okolici petih odstotkov, kar pa je ob šibki gospodarski rasti za Slovenijo nevzdržno. Država se je običajno dolgoročno zadolževala po štiri- do 4,5-odstotni obrestni meri, a v časih višje gospodarske rasti. Finančni minister Janez Šušteršič pri tokratnih predstavitvah zato ne pušča ničesar naključju. "Ministrstvo za finance je v preteklih dneh odigralo pomembno vlogo, saj je potencialnim vlagateljem zelo strokovno in korektno predstavilo gospodarsko-finančni položaj in Sloveniji povrnilo nekaj ugleda," je ocenil predstavitve vlagateljem Primož Cencelj iz KD Skladov.
Masten: Treba je paziti, kaj se govori
Vendar se gospodarska rast ali njeni obeti medtem v zadnjih mesecih niso spremenili, zahtevani donosi na desetletne slovenske obveznice pa so le še narasli. Potem ko so se v začetku aprila zadrževali okrog 5,5 odstotka, so bili včeraj nekoliko nad šestimi odstotki, kar pomeni, da so vrata na finančne trge vse bolj priprta. K temu je brez dvoma svoje prispevala tudi izjava predsednika vlade Janeza Janše minuli teden, da bi utegnila Slovenija slediti grškim stopinjam v bankrot. Četudi je premier "prehitro" izrečene besede v Bruslju zamenjal z zagotovili, da Slovenija pomoči ne potrebuje, je v medijskem svetu odmevala prva izjava. O šesti državi v vrsti za evropska sredstva pomoči so se tako razpisali tudi najbolj ugledni svetovni časopisi, kot so Financial Times, nemški Der Spiegel in ameriški Bloomberg.
Dr. Igor Masten z Ekonomske fakultete v Ljubljani zato opozarja: "Treba je paziti, kaj človek govori. Zlasti v situaciji, ko se je treba refinancirati na mednarodnih trgih." Čeprav se izjava predsednika vlade ni neposredno pretopila v zahtevane donose na slovenske desetletne obveznice, ki so v okolici šestih odstotkov vse od 19. junija, bi lahko zaradi skrb zbujajočih ocen priznanih medijev vlagatelji zahtevali višje donose. "A treba je vedeti, da vsi potencialni vlagatelji že poznajo težave našega gospodarstva in bančnega sektorja, tako da bistvenih rasti zahtevanih donosov verjetno ne bo," je ocenil Cencelj, ki pričakuje uspešno dražbo slovenskih referenčnih obveznic.
Glavna grožnja gospodarstvu ostajajo banke
Kljub morebitni uspešni dražbi pa težave slovenskega gospodarstva ne bodo izginile. Prav tako verjetno ne bodo potihnile napovedi o ekonomski upehanosti države, ki bi lahko vodila v iskanje mednarodne finančne pomoči.
"Podobno kot Španija, ki je že zaprosila za pomoč bančnemu sistemu, se tudi Slovenija sooča s problemom lovljenja dveh ciljev hkrati, kapitalske ustreznosti bank in znižanja proračunskega primanjkljaja," je pojasnil Masten. Prvi problem je v primeru NLB sicer začasno rešen z izdajo pogojno zamenljivih obveznic Co Co, vendar lahko ob konverziji v lastniški kapital nastane nova težava, saj bi se temu primerno zvišal proračunski primanjkljaj in ogrozil drugi cilj.
"Da bi to preprečili, je treba poiskati zasebne vlagatelje," je dejal Masten, pritrdil pa bi mu tudi Šušteršič, ki je odločen, da Slovenija ta cilj izpolni. Ministrstvo za finance tako jasno kaže v smer, kjer Slovenija mednarodne finančne pomoči za banke ne bi potrebovala. A Masten svari, da zgodba s tem še ni končana, saj ni problem samo NLB, temveč vse banke v večinski državni lasti.
Te imajo skozi vsa leta enak problem: "Finančne težave so reševale uprave, ki so banke v težave tudi same pripeljale, zaradi česar ni bilo niti motiva niti spodbud, da bi se portfelji sčistili," je razložil Masten, ki ocenjuje, da so tuje banke v Sloveniji pretrese prestale bolje, saj so lahko tveganja prenesle na matere, medtem ko so slovenske banke v tem pogledu sirote.
