Slovenska pravna država in gospodarstvo se manifestirata v podobi Marka Jakliča. Tragično.
»Menim, da je Marko Jaklič izjemno dober direktor. In vesel sem, da je direktor Lekarne Ljubljana. Ima vso mojo podporo,« je izjavil naš bodoči mandatar Zoran Janković, aprila 2009, ko so kriminalisti pri omenjenem gospodu končno uspeli opraviti hišno preiskavo. Po dolgotrajnem in mukotrpnem zbiranju dokazov. Če poznate sistem preiskovanja in kaznovanja gospodarskega in organiziranega kriminala v Sloveniji, potem veste, da se največ zavor pojavi v komunikacijski logistiki med policijo, tožilstvom in preiskovalnimi sodniki. Če hoče policija nekomu zakonito prisluškovati, potrebuje kup odredb, papirologije. Glede na to, da informacije rade curljajo na vse strani – večina ljudi pa žal ni imuna na šelestenje bankovcev –, se razume, da je postopke zoper »velike ribe« težko dokončati. Slovensko sodstvo ne deluje. V zaporih sedijo kurji tatovi, pravi lopovi pa v upravah podjetij. Temeljite reforme pravosodja so nujne, a nikar se jih ne nadejajte v bližnji prihodnosti.
V državi, kjer bi bili pred zakonom vsi enaki, bi pravo in pravica morali hoditi z roko v roki. V Sloveniji je ravno obratno: eno je pravo, drugo je pravica, oboje pa ima le toliko skupnega, kolikšna je tarifa vašega odvetnika. Zakaj je Jaklič nedotakljiv? Ali je res nedotakljiv? Do sedaj je resda bil, večina ljudi – če sklepamo po internetnih forumih –, pa verjame, da bo tako tudi v bodoče. Jakliča »odlikuje« oholo, naduto in brezobzirno obnašanje, ljudje pa ga najpogosteje opisujejo kot nenačelnega, pohlepnega in pokvarjenega. Grših izrazov ne bi zapisovali, jih pa kar mrgoli. Le zakaj?
Ampak Janković tega človeka še vedno ščiti? Zakaj? Šef Financ Peter Frankl je 18. novembra letos, v kolumni z naslovom Ugrabitev zdravil, precej dobro opisal, kako Jaklič in Janković ustvarjata t.i. državno-tržni zdravilski monstrum. Janković je Jakliča nastavil za direktorja ljubljanskih lekarn, kjer sta poleg piljenja prodaje pričela še z izrivanjem lekarn. Mestna občina Ljubljana (MOL) podeljuje koncesije lekarnarjem in znani so primeri, ko so bili mali zasebni lekarnarji prisiljeni zapustiti svoja mesta, ker so jih zavzele ljubljanske lekarne. Izrivanju lekarn sledi izrivanje farmacevtov in omogočanje lastne proizvodnje. V manjših laboratorijih, ki se praviloma nahajajo kar v lekarnah, farmacevti sami proizvajajo preprosta zdravila. »Težava je v tem, da prodaje zdaj bolj vešče farmacevtke spodbujajo nakup galenskih zdravil, ki jih lekarne ne proizvedejo same, temveč v partnerskem laboratoriju, in to na Poljskem (Polfa Lodz). Obrvi se lahko dvignejo, ko izvemo, da so ustanovitelji Polfe nekdanji zaposleni v Leku, kjer je več let delala tudi Jadranka Dakić, finančnica župana Jankovića. Poleg tega je mesto hkrati ustanovitelj zdravstvenih zavodov. Ali ima kaj vpliva pri tem, kje in kako zdravniki naročajo zdravila?« se sprašuje Frankl.
Izrivanju lekarn in farmacevtov sledi še izrivanje veletrgovcev. Ljubljanske lekarne so zavod, ki ne bi smel ustanavljati družb. Ampak, kot vemo, so lekarne kljub temu ustanovile lastnega veletrgovca zdravil. Čeprav se zdi, kot ugotovi že Frankl, načeloma vse lepo in prav, lahko jasno vidimo, kam zadeva pelje: »A sčasoma taka povezanost lekarn, politike, veletrgovca in poluradnega galenskega laboratorija nujno pripelje do tega, da bomo na koncu zaradi izjemne moči te grupacije za zdravila plačevali več. In to ne nujno v Sloveniji, ampak v Vidmu ali Celovcu, kamor se bomo morali odpraviti po nakupih, ko bo monopolist tisti, ki bo odrejal, katera zdravila bodo v Sloveniji in katerih preprosto ne bo.« Menite, da naveza Janković-Jaklič od vsega skupaj nima nič? Morda res, a zanimivo, kako nekateri obogatijo zgolj od dela v javnih službicah. Očitno gre za nadnaravno sposobne ljudi.
Janković ima vsekakor rad Jakliča. Celo tako zelo ga ima rad, da ni sposoben pogledati resnici v oči niti sedaj, ko je evidentno jasna vsaj ena zadeva zoper tega poba, ki so ga nekdaj, na ljubljanski pravni fakulteti za hrbtom klicali Magic, posamezniki z Vzajemne – ko je tam služboval kot direktor – pa so se iz njega radi ponorčevali z izrazom Marko Čarko. Kljub vsej njegovi čudodelnosti vlečenja zajcev in golobov iz klobuka, danes vsa Slovenija ve, da je Jaklič plagiator. Senat ljubljanske ekonomske fakultete mu je pred kratkim odvzel naziv magister, saj so ugotovili, da magistrska naloga ni v celoti njegovo delo, ampak je delno prepisana iz analize lekarniške dejavnosti, ki jo je leta 2004/2005 za Vzajemno opravil ekonomist Mićo Mrkaić. Jaklič, ne bodi len, pa je preprosto uporabil čarodejsko copy-paste metodo in voila: magistrska naloga je skočila iz klobuka. Janković je njegovo plagiiranje, ki ni prav nič drugega kot nemarna in sramotna tatvina, v medijih komentiral z besedami: »Jaklič je dober direktor Lekarne Ljubljana, za omenjeno funkcijo pa ni potreboval magistrskega naziva.«
Je morda vsaj human odnos do živih bitij potreben za opravljanje funkcije direktorja ljubljanskih lekarn? Saj veste, da ima gospod na črno zgrajen vikend v Selu nad Polhovim Gradcem? Rušenje le tega se počasi bliža, kdo bi si mislil. Če Jankovićeva poštena roka ne bo posegla vmes, bo do rušenja dejansko tudi prišlo. Elektro Ljubljana je Jakličevi črni gradnji tako že izklopil elektriko. Zaradi tega je na kmetiji tragično preminulo 16 piščancev, ki so se greli pod lučjo. Se razume, da je bila to grda smrt, zaradi česar Vurs preiskuje sum mučenja živali. Jaklič je vedel, da mu bodo izklopili elektriko, torej bi nesrečne piščance lahko rešil težke smrti. A jih ni, ker je raje reševal meso iz zamrzovalnih skrinj.
Pripovedi o Jakliču se berejo kot pripovedi bratov Grimm. Napeto, na trenutke komično, v glavnem pa strašljivo in celo ostudno. Tragično je, da se slovenska pravna država in gospodarstvo manifestirata v podobi Jakliča in, ja, natanko tako: na trenutke komično, v glavnem pa strašljivo in celo ostudno. In ta človek je ljubljenček Njega, ki bo vsaj kakšno leto vodil našo državo? Ne skrbi me, vseeno mi je, me pa zanima: le kam bo Janković pripeljal Slovenijo s takšnimi vrednotami, kot jih je pokazal do sedaj? Vsaj če sklepamo po primeru Jakliča!
Disclaimer: avtorica tega zapisa še vedno bije sodni spor z Jakličem zaradi knjige Dosje Rokomavhi, kjer so natančneje opisane metode dela tega človeka. Zadeva je trenutno na vrhovnem sodišču. Če ne prej, bo pravica dosežena na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Več o tem lahko preberete v kolumni Vsi smo lahko Oberschlick.
