Nova japonska vlada, ki je državo odločna spraviti iz deflacijske spirale, verjame, da je na dobri poti.
Cene življenjskih potrebščin na Japonskem so se septembra na letni ravni zvišale za 0,7 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji analitikov in malo manj od avgustovske 0,8-odstotne inflacije. Ta je bila najvišja po novembru 2008. Nova japonska vlada, ki je državo odločna spraviti iz deflacijske spirale, verjame, da je na dobri poti.
Japonska za kazalec gibanja cen uporablja osnovno inflacijo, ki izloči učinek pogosto zelo nestabilnih cen sveže hrane. Junija je ta indeks prvič v 14 mesecih na letni ravni pokazal rast, od takrat naprej pa je ves čas v pozitivnem območju.
Štirje zaporedni meseci rasti pomenijo, da so cene osnovnih življenjskih potrebščin v primerjavi z izhodiščnim letom 2010 trenutno 0,5 odstotka višje.
Ob neupoštevanju sveže hrane in energije, so cene stagnirale
Septembrska 0,7-odstotna letna inflacija je sicer po navedbah tujih tiskovnih agencij predvsem posledica rasti cen električne energije - ta se je podražila za 7,6 odstotka - in pa višjih cen bencina. Ob neupoštevanju sveže hrane in energije so cene v deželi vzhajajočega sonca septembra stagnirale.
Cene energije se na Japonskem zvišujejo že vse od jedrske katastrofe v Fukušimi, zaradi katere je tretje največje nacionalno gospodarstvo med iskanjem alternativnih energetskih virov odvisno predvsem od uvoza energentov. Trend padanja vrednosti jena v tem letu pa ob tem draži uvoz.
Nova japonska vlada se je odločila državo spraviti iz deflacijske spirale
Kljub temu pa je vlada premiera Šinza Abeja s trendom rasti cen po 15 letih deflacije zadovoljna. Minister za gospodarstvo Akira Amari je podatke označil za dobre signale na poti iz deflacije in napore Tokia primerjal z vzponom na ikonsko goro Fudži. "Kisika je vse manj, a želimo si zdržati do vrha," je bil slikovit.
Abejeva vlada se je oživljanja letargičnega in z deflacijo prežetega japonskega gospodarstva lotila z javnofinančnimi spodbudami, in to kljub rekordnemu javnemu dolgu med razvitimi državami, japonska centralna banka pa tudi pod vladnim pritiskom vodi zelo ekspanzivno denarno politiko in povečuje količino denarja v obtoku.
Cilj centralne banke je v okoli dveh letih priti na dvoodstotno letno inflacijo, ki velja za široko sprejeto letvico v drugih razvitih gospodarstvih.
Ekonomska politika, ki jo doma in po svetu imenujejo tudi abenomika, ima še tretji steber, to so strukturne reforme in liberalizacijo. Vsi ti ukrepi dajejo za zdaj spodbudne rezultate tudi na področju gibanja bruto domačega proizvoda. ta se je v prvem polletju v medletni primerjavi zvišal za 3,8 odstotka.
