Vlagatelji so večkrat postavljeni pred dilemo ali v vzajemnih skladih dolgoročno varčevati neposredno ali posredno preko naložbeno zavarovalnih produktov, ki združujejo življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov.
Ker vsakega naložbeno zavarovalnega produkta ne moremo primerjati z neposrednim varčevanjem v vzajemnih skladih so vlagatelji, ki se odločajo o tej alternativi večkrat zavedeni. Neposredno varčevanje v vzajemnih skladih je smiselno primerjati zgolj z naložbeno zavarovalnimi produkti z nizko zavarovalno vsoto in stroški, ki so razporejeni čez celotno obdobje varčevanja, medtem ko so naložbeno zavarovalni produkti z visoko zavarovalno vstoto in stroški, ki se obračunajo v prvih letih varčevanja z neposrednim varčevanjem v vzajemnih skladih neprimerljivi.
Vzajemni skladi in naložbeno zavarovalni produkt z nizko zavarovalno vsoto in stroški
Vzajemni skladi veljajo za enega najpopularnejših načinov varčevanja tako v razvitem svetu kot v Sloveniji. Razlogov za takšno popularnost je več. Eden izmed teh je zagotovo ta, da so vzajemni skladi primerni za tiste vlagatelje, ki za direktno investiranje v vrednostne papirje nima dovolj znanja, izkušenj ali časa, a si vseeno željo svoja presežna sredstva plemenititi na kapitalskih trgih. Ker vzajemni skladi vlagateljem omogočajo visoko razpršitev naložb in s tem nižje tveganje, visoko likvidnost vloženih sredstev, enostavnost trgovanja, nižje stroške in pozitivne davčne učinke ter možnost varčevanja z majhnim zneski s katerimi dolgoročno veliko privarčujemo.
Na drugi strani pa je prioriteta snovalcev naložbeno zavarovalnih produktov z minimalno zavarovalno vsoto in stroški ponuditi izključno varčevalni produkt pri katerem se omogoča varčevanje v izbranih vzajemnih skladih ob istočasnem izkoriščanju pozitivnih davčnih učinkov, ki jih nosijo zavarovani produkti po preteku 10 letnega obdobja varčevanja. Cilj takšnega naložbeno zavarovalnega produkta z minimalno zabvarovalno vsoto ni namenjen tistim, ki želijo svoje življenje zavarovati, ampak zgolj tistim, ki želijo aktivno vstopati na trg vrednostnih papirjev z namenom ustvarjati višje donose privarčevanih sredstev, z zavarovanjem pa želijo le izkoristiti davčne ugodnosti, ki jo prinašajo naložbeno zavarovalni produkti.
Pri varčevanju v vzajemnih skladih skladih ni nobene starostne omejitve, kar pomeni da lahko varčujejo vlagatelji vseh starosti. Poleg tega lahko starš ali zakoniti zastopnik s podpisom pristopne izjave za otroka začne varčevati takoj ob rojstvu. Pri naložbeno zavarovalnih produktih z nizko zavarovalno vsoto, pa je starost omejena in znaša nekje med 14 in 80 letom starosti.
Možnost prehoda med podskladi in družbami za upravljanje
V kolikor primerjamo neposredno varčevanje v vzajemnih skladi z naložbeno zavarovalnim produktom z nizko zavarovalno vsoto in stroški ugotovimo, da med njima obstajajo tako podobnosti kot razlike, ki so ključni dejavniki izbire za vlagatelja najprimernešega produkta.
Tako pri varčevanju v vzajemnih skladih kot preko naložbeno zavarovalnih produktih vlagatelj prihrani čas, ki bi ga sicer porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje, ker izbiro vrednostnih papirjev (delnic, obveznic, ..) in pripadajoče aktivnosti prepusti družbi, ki upravlja izbrani vzajemni sklad. Ko vlagatelj enkrat izbere vzajemni sklad ali več skladov ima možnost glede na osebne razmere in situacijo na trgu v celotnem obdobju varčevanja večkrat letno izhodiščno strukturo portfelja tudi spremeniti. S pomočjo zahtevka lahko s prehodom med skladi oziroma podskladi iste družbe za upravljanje to stori brez dodatnih stroškov in davčnega učinka. Davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada na transakcijski račun oziroma pri naložbeno zavarovalnem produktu v primeru prekinitve pred potekom 10 letnega obdobja varčevanja.
Med glavne prednosti nekaterih naložbeno zavarovalnih produktov z minimalno zavarovalno vsoto v primerjavi z neposrednim varčevanjem v vzajemnih skladih je neobdavčene prehod ne le med skladi iste družbe za upravljanje ampak tudi med različnimi družbami za upravljanje, kar vlagatelju daje več fleksibilnosti pri izbiri upravljalca. Poleg tega lahko slovenski vlagatelj preko določenih naložbeno zavarovalnih produktov dostopajo do vzajemnih skladov največjih svetovno priznanih upravljalcev premoženja z več letno tradicijo, ki se trenutno ne tržijo v Sloveniji, medtem ko imajo vlagatelji, ki neposredno investirajo v vzajemne sklade le možnost pristopiti le k skladom tistih družb za upravljanje, ki imajo dovoljenje za trženje v Sloveniji.
Vlagatelj ima možnost enkratnega in periodičnega vplačevanja (mesečno, kvartalno, polletno, letno), kjer sam odloča, v katere sklade bo vplačeval in koliko ter s tem v celoti prevzame naložbeno tveganje, ki je povezano z vrednostjo enot premoženja (VEP) investicijskih skladov, na katere veže svoja sredstva. Pri vplačilih v vzajemne sklade se vstopni stroški obračunaj ob vsakem vplačilu, medtem ko pri naložbeno zavarovalnih produktih pa v večjih primerih zavarovalnica večji del stroškov zavarovanja obračunajo v prvih letih varčevanja zato lahko z vzajemnimi skladi primerjamo zgolj tiste naložbene produkte, ki stroške zaračunavajo enakomerno skozi celotno obdobje varčevanja.
Pomembna prednost neposrednega investiranja v vzajemne sklade v primerjavi z naložbeno zavarovalnim produktom z nizko zavarovalno vsoto in stroški je vsekako visoka likvidnost sredstev, ki se plemnitijo v vzajemnih skladih. Vlagatelj na zahtevo sredstva pridobi najkasneje v roku petih dnelovnih dni, medtem ko do sredstev vloženih preko naložbeno zavarovalnih produktov pridemo le pod določenimi pogoji. Sredstva so vlagatelju na voljo bodisi preko delnih izplačil bodisi v obliki predujma ob pogoju, da po dvigu sredstev ostane na naložbenem računu določena višina sredstev.
Davčni učinek odloča pri dolgoročnih vlagateljih
Zelo pomemben dejavnik pri mesečnem varčevanju je tudi davčna zakonodaja, saj je z zakonom obdavčen vsak vložek v sklade po regresivni lestvici za dobo do 20 let in se vsakih 5 let zniža za 5%. Če vlagatelj vloži vsak mesec v sklad mora ob dvigu sredstev plačati davek na kapitalski dobiček glede na vsako vplačilo posebej. Zato trenutna zakonodaja daje prednost naložbeno zavarovalnim produktom, pri katerih kljub mesečnemu vplačevanju v skladu z Zakonom o davku od prometa zavarovalnih poslov se davka od prometa zavarovalnih poslov ne plačuje od premije življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovalno razmerje ni krajše od dobe 10 let. Poleg davčnih ugodnosti pa nekateri produkti nudijo kapitalsko garancijo v primeru smrti pri enkratnem vplačilu kapitala.
Stroški varčevanja
Pri vzajemnih skladih vlagatelj ob vplačilu plača le vstopne stroške medtem, ko vlagatelj preko naložbeno zavarovalnega produkta nosi določene stroške sklenitvene, administracije ter majhno, a dodatno letno upravljavsko provizijo od stanja sredstev, ki se nameni za varčevanje v vzajemnih skladih. Pri klasičnih naložbeno zavarovalnih produktih se stroški gibljejo okoli 25 odstotkov od vplačane premije, medtem ko pri naložbeno zavarovalnih produktih z minimalno zavarovalno vsto znašajo tudi od 6 odstotkov dalje.
Nekatere zavarovalnice vlagateljem, ki varčujejo preko naložbeno zavarovalnih produktov zaradi svoje pogajalske moči omogočajo, da vstopajo v izbrane vzajemne sklade brez vstopne provizije s čimer si povečujejo možnost višjega donosa, medtem ko vlagatelji, ki neposredno varčujejo v vzajemnih oproščeni plačila vstopnih provizij le ob določenih trženskih akcijah.
Varstvo osebnih podatkov
Ena od manj prijetnih lastnosti neposrednega investiranja v delnice v Sloveniji je, da je delniška knjiga javna in jo lahko vsakdo (ki je delničar) pri Centralni klirinško depotni družbi (KDD) tudi kupi. V njej je razvidno, koliko delnic nekega podjetja ima v lasti posamezna oseba, kar je za marsikaterega lastnika delnic velika slabost. V nasprotju z zgoraj opisano situacijo, ki velja za lastništvo delnic, je pri vzajemnih skladih in naložbeno zavarovalnih produktih varovanje podatkov veliko boljše. Investicijski kuponi ter naložbene police za razliko od delnic niso vodeni pri KDD in se torej seznama imetnikov ne da kupiti.
Kateri produkt izbrati
Odločitev o izbiri neposrednega varčevanja v vzajemnih skladih ali naložbeno zavarovalnega produkta z minimalno zavarovalno vsoto je torej odvisna od finančne situacije posameznega vlagatelja, ki se kaže preko zmožnosti rednega mesečnega vplačevanja določenega zneska, ciljev ter nihovih želja in pričakovanj. V kolikor je vlagatelju zelo pomembna likvidnost sredstev, varčuje za obdobje, ki ni daljše od 10 let ob želji da se celotni vložek investira v vzajemne sklade le slovenskih družb za upravljanje, potem je edina za vlagatelja pravilna izbira varčevanje v vzajemnih skladih.
V kolikor pa vlagatelj sredstev ne potrebuje vsaj 10 let in več, z namenom koriščenja pozitivne davčne obravnave, ki jo omogočajo naložbeno zavarovalni produkti z nizko zavarovalno vsoto po 10 letih od podpisa oziroma vplačila prve premije pa je izbra naložbeno zavarovalni produkt z nizko zavarovalno vsoto in stroški, ki so razporejeni čez celotno dobo varčevanja smotrna. Poleg te ključne prednosti pa imajo zavarovanci edinstveno možnost prehajanja med skladi različnih družb za upravljanje večkrat letno brez dodatnih stroškov in provizij ter davčnega učinka dostopati do skladov največjih in najbolj priznanih svetovnih upravljavcev skladov kot so BlackRock, Fidelity, JPMorgan, Invesco idr., ki se trenutno ne tržijo v Sloveniji.
