Z nezgodnim zavarovanjem se nas v življenju večina sreča na tak ali drugačen način. Praksa pa kaže, da imajo le redki nezgodno zavarovanje sklenjeno tako, da dejansko lahko služi svojemu namenu v primeru nezgode. Ponujamo nekaj splošnih odgovorov na najpogostejša vprašanja.
Ali potrebujem nezgodno zavarovanje?
Nezgodno zavarovanje potrebuje vsak posameznik v aktivni dobi. Pri zavarovanju gre v osnovi za zavarovanje posameznikove delovne sposobnosti. Povedano drugače: s tem zavarujemo bodoče dohodke, ki jih bomo dosegli s svojim delom za primer, da zaradi trajno zmanjšane delovne sposobnosti ne bi mogli več ustvarjati dohodka. Izjema so upokojenci, saj njihov dohodek tudi v primeru zmanjšane delovne sposobnosti ne bo izostal.
Katere komponente nezgodnih zavarovanj potrebujem?
V sklopu nezgodnih zavarovanj je navadno na voljo več vrst zavarovalnih kritij. Osnovni sta kritje nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Kritje nezgodne smrti je načelno nesmiselno. V kolikor posameznik potrebuje zavarovalno kritje za primer smrti, je vsekakor bolj smiselno to urediti preko življenjskih zavarovanj, ki krijejo vse smrtne primere in ne le nezgode. Kritje nezgodne invalidnosti pa je, kakor smo navedli v prejšnjem odstavku, ključno. O primernih zavarovalnih vsotah več v nadaljevanju.
Drugi dve pogosti zavarovalni komponenti sta dnevno nadomestilo in nadomestilo za bolnišnični dan. Glede nadomestila za bolnišnično zdravljenje je moje mnenje, da je to povsem nepotrebna komponenta, razen v primeru, ko je že vključena v paket (npr. pri kolektivnem zavarovanju). Če imate zavarovano dnevno odškodnino, je le-ta za dneve v bolnišnici že vključena. Razmerje med plačano premijo za tako zavarovanje in možnostjo dejanskega izplačila pa je gre v korist zavarovalnice. Dnevno nadomestilo je praviloma najdražja komponenta nezgodnega zavarovanja, ker predstavlja velik del negativnega dela škodnih rezultatov pri zavarovalnicah. Zato je smotrno natančno oceniti, v kakšni višini je vključitev dnevnega nadomestila smiselna. Po našem mnenju je najvišja smiselna višina dnevnega nadomestila tista, ki pokrije neto izpad osebnega dohodka (ne celotnega dohodka) v primeru, da je posameznik nesposoben za delo cel mesec. Primer: če je plača posameznika 1000 eur, bolniško nadomestilo pa znaša 800 eur (torej, naj se v 30 dneh pokrije 200 eur*), ni težko izračunati, da je najvišje primerno dnevno nadomestilo 7 eur. Poleg tega je zanimiv izračun (upoštevajoč najnižjo premijo pri individualnih nezgodnih zavarovanjih na trgu), ki pove, da se dnevno nadomestilo splača v primeru, da je posameznik vsaj vsakih 14 mesecev 10 dni odsoten z dela. V nasprotnem primeru seštevek premij, plačanih v teh 14 mesecih, preseže izplačilo zavarovalnice.
V zadnjem času se v sklopu ponudb zavarovalnic pojavlja tudi možnost nezgodne rente. Ta komponenta je smiselna z vidika, da lahko zavarovalnica prevzame del tveganja zavarovanja za primer invalidnosti oz. trajno zmanjšane delovne sposobnosti. V tem primeru zavarovalnica izplačuje rento zavarovancu, namesto da bi si jo izplačeval sam iz odškodnine zavarovanja za trajno invalidnost. Je pa na račun tega zavarovanje rente nekoliko dražje.
Kolikšne so primerne zavarovalne vsote?
Primerno višino v primeru dnevnega nadomestila smo opredelili v prejšnjem odstavku. Višina primerne zavarovalne vsote iz naslova trajne invalidnosti pa je odvisna od posameznikovega dohodka. Le na ta način lahko ovrednotimo vrednost delovne sposobnosti. Za primer si predstavljajmo najbolj tragično situacijo: Posameznik postane zaradi nezgode 100% invalid. Najprej se postavi vprašanje, kaj to zanj finančno pomeni v začetku? V mislih imam stroške prilagoditve vsakdanjega okolja, npr. nakup vozička, preureditev stanovanja ipd.
Naslednje vprašanje pa je, kaj to pomeni za ves nadaljnji čas, ko ne bo več mogel opravljati dela ali dejavnosti, ki je bila do tega trenutka vir njegovega prihodka? Vsekakor bo izpad dohodka mnogo višji kot znesek invalidske pokojnine (še posebej pri mlajših ljudeh z nizko delovno dobo), hkrati pa se bodo stroški življenja zaradi posebnih potreb povišali. Iz naslova zavarovalnine si moramo torej obetati dovolj visok znesek, da bomo iz njega lahko črpali razliko skozi ves prihodnji čas. Primer: zavarovanec je star 35 let, zaposlen in prejema neto osebni dohodek v višini 1000 eur, potem pa pride do nezgode, po kateri postane 100% invalid. Po izračunih ZPIZ bo nadomestilo iz naslova invalidske pokojnine znašalo med 420 - 500 eur, za potrebe življenja pa bi na mesec zadostovalo 1200 eur. Torej potrebuje najmanj dodatnih 700 eur, ki bi jih po izračunih lahko črpal iz 200.000 eur kapitala. Če k temu prišteje še stroške, ki jih za potrebe izračuna ocenimo na 40.000 eur, je znesek, ki naj mu ga zavarovalnica izplača, 240.000 eur.
Če upoštevamo najvišje možno progresivno izplačilo nad 50% invalidnosti, bi tak znesek dobil izplačan, če bi bila izhodiščna zavarovalna vsota 60.000 eur (povzeto po ponudbi zavarovalnice z najvišjo stopnjo progresije) To je bil poenostavljen izračun, potrebno je upoštevati posebnosti posameznikove situacije in pogoje zavarovanj posamezne zavarovalnice.
Kaj je najugodneje: kolektivno ali individualno, samostojno ali priključeno kakšnemu drugemu zavarovanju?
Splošno pravilo je, da so kolektivna nezgodna zavarovanja (preko delodajalca, za dijake in študente) cenejša od individualnih. So pa kritja iz naslova teh zavarovanj pogosto nizka in jih je smiselno deloma dopolniti z individualnimi.
V preteklosti je veljalo, da so individualna zavarovanja ugodnejša, če so priključena življenjskim zavarovanjem. V praksi so posamezniki celo sklepali življenjska zavarovanja zato, da so prišli do cenejšega nezgodnega. Slednje že takrat ni bilo najbolj smiselno, do danes pa je konkurenca na zavarovalniškem trgu postavila stvari na glavo. Danes je na trgu mogoče dobiti cenejša samostojna individualna zavarovanja brez dodatnih obveznosti. Ker pa zavarovalnice ponujajo v prvi vrsti produkte, ki so ugodnejši zanje, je treba takšna zavarovanja skrbno poiskati.
Ocenjujemo, da so se na trgu nezgodnih zavarovanj razmere spremenile in smiselno je, kot pri naložbah, da posameznik vsakih nekaj let pregleda zavarovanja, kritja in predvsem preveri cene.
