Medtem, ko so bile Indija, Indonezija, Brazilija, Tučija in Južna Afrika med tistimi, ki jih je januarsko dogajanje na valutnih trgih prizadelo najbolj, je možnosti za večjo krizo malo, pravi Roubini v svoji objavi na strani Project Syndicate.
"Vse te države imajo fleksibilno valuto, ogromno rezerv za spopadanje z odtekanjem kapitala in malo valutne neusklajenosti (dolg v dolarjih in evrih predstavlja majhen del celotnega dolga)," dodaja Roubini, ki je sicer znan kot velik pesimist.
"Večinoma imajo zdrav bančni sistem, njihov javni in zasebni dolg pa je še vedno na nizki ravni. Tako je tveganje insolventnosti nizko," še dodaja.
Roubini meni, da je ves optimizem glede trgov v razvoju najverjetneje upravičen, saj v prid temu govorijo tudi fundamenti. Obenem pa svari vlagatelje, naj v prihodnjih dveh letih pričakujejo povišano volatilnost na teh trgih.
Roubini je sicer že v začetku januarja izrazil optimizem glede razvijajočih se držav. Izpostavil je predvsem frontier trge. "Tveganja zaradi težav v območju evra, novega zaprtja vlade v ZDA, trdega pristanka Kitajske in možnosti vojaškega spopada na Bližnjem Vzhodu so v 2014 veliko manjša. Večina razvitih gospodarstev vseeno ne bo izkoristila vsega potenciala rasti v 2014, ampak bodo kljub temu beležili rast," je povedal Roubini. Optimističen je predvsem glede ZDA ter mejnih trgov. Izpostavlja revolucijo na energetskem trgu, izboljšanje na trgu dela, izboljšanje na trgu nepremičnin ter vrnitev proizvodnje nazaj v ZDA.
Visoko tveganje spremlja visok potencial
Mnogi so opazili podobnosti s krizo 90-ih let. Ampak so spregledali pomembno dejstvo. Trenutna situacija je drugačna, kot je bila takrat. Ttakrat so imele države v razvoju velik del dolga v ameriških dolarjih, danes pa ta predstavlja le majhen del celotnega dolga. Poleg tega so valute teh držav prostoplavajoče in ne več fiksne, kot je to bilo včasih. Tako imajo centralne banke več prostora za ukrepanje. Slaba stran ukrepov centralnih bank, ki smo jim bili priča, je upočasnitev gospodarske aktivnosti. Če so bile centralne banke pri zajezitvi trenutne krize uspešne, bomo videli v bližnji prihodnosti.
Tveganje, ki ga sprejmejo vlagatelji pri investiranju na trge v razvoju, je znano. In ne glede na to, katero državo podprete, ostane tveganje na visoki ravni. Poleg političnega tveganja, ki je na teh trgih višje, je prisotno še valutno tveganje, saj so trgi v razvoju podvrženi visoki volatilnosti nacionalnih valut. Kljub temu pa analitiki na daljši rok na teh trgih pričakujejo najvišjo rast. Vlagateljem priporočajo investiranje na te trge za obdobje, ki je daljše od sedmih ali celo desetih let, saj se na tak način najlažje izognejo kratkoročnim tveganjem, ki se pojavaljajo.
Glede trgov v razvoju je optimističen tudi Mark Mobius. Tako, kot Roubini, izpostavlja predvsem države, ki spadajo med mejne trge. Te so: Južna Koreja, Filipini, Malezija, Poljska, Čile, Kolumbija, Peru, Mehika, Kenija, Ruanda in nekatere države Bližnjega Vzhoda. Te države naj bi imele manj makroekonomskih, političnih in finančnih težav ter ponujale boljše razmerje med pričakovanim donosom za sprejeto tveganje.
