Leto 2013 je bilo leto delnic. Največji finančni trgi po svetu slavijo lepe dobičke. Zmagovalec med osrednjimi evropskimi borzami je frankfurtski indeks DAX, ki je na letni ravni pridobil 25,5 odstotka. Zadovoljni so tudi v ZDA in Aziji. Evro se je glede na dolar in frank letos okrepil, cene nafte pa so bile v povprečju stabilne.
V Evropi so bile danes odprte le borze v Franciji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Španiji, trgovanje pa je bilo skrajšano. Londonski indeks FTSE 100 se je zvišal za 0,26 odstotka na 6749,09 točke, v celotnem letu pa je pridobil 14,43 odstotka, kar je največ po letu 2009, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Osrednji indeks pariške borze CAC 40 je danes pridobil 0,47 odstotka in trgovanje sklenil pri 4295,95 točke, na letni ravni pa se je okrepil za 18 odstotkov.
Letos najdonosnejše delnice razvitih trgov
Na borzi v Frankfurtu se je trgovanje končalo že v ponedeljek. Indeks DAX je sicer zdrsnil za 0,39 odstotka na 9552,16 točke, a je v celotnem letu pridobil 25,5 odstotka, kar je v 26-letni zgodovini deseti najboljši rezultat. V letih 1993 in 1997 je DAX denimo pridobil okoli 47 odstotkov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Z rastjo je letošnje leto končala tudi večina azijskih borz - osrednji indeks tokijske borze Nikkei je leto končal s 57-odstotno rastjo, kar je najvišja rast v štirih desetletjih, hkrati pa se je ta indeks letos najbolje odrezal tudi na svetovni ravni.
Osrednjim newyorškim indeksom se letos v povprečju obeta okoli 30-odstotna rast.
Letos so bile po pojasnilih analitikov v ospredju delnice blue chipov, torej velikih svetovnih koncernov. Na Wall Streetu se najvišja rast, več kot 80-odstotna, obeta ameriškemu proizvajalcu letal Boeing, medtem ko so bile v Nemčiji v indeksu DAX najuspešnejše delnice nemškega proizvajalca pnevmatik in avtomobilskih delov Continental (+83 odstotkov).
In kje tičijo razlogi za tako uspešno borzno leto?
Tveganja za svetovno gospodarstvo - razpad evra, ohlajanje kitajskega gospodarstva in morebitne turbulence v ameriškem gospodarstvu - so se letos zmanjšala, je pa bilo na borznem parketu veliko govora tudi o poceni denarju vodilnih centralnih bank.
Evropska centralna banka (ECB) je letos prvič jasno nakazala, da bodo obrestne mere na nizkih ravneh ostale podaljšano obdobje, pri čemer termina podaljšano obdobje prvi mož ECB Mario Draghi ni jasno definiral. Osrednja denarna ustanova v območju evra je ključno obrestno mero poleg tega novembra znižala na novo rekordno nizko raven - na 0,25 odstotka.
Vlagatelji so veliko pozornosti namenili tudi ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed), ki za odkupovanje obveznic mesečno nameni 85 milijard dolarjev in s tem izdatno pomaga ameriškemu gospodarstvu. Ko so letos nakazali, da bodo ta znesek zmanjšali, so vlagatelji pobegnili iz nekaterih hitro rastočih držav in zamajali njihove valute, npr. indijsko.
Tik pred koncem leta so vendarle sporočili, da bodo januarja 2014 odkupe obveznic zmanjšali na 75 milijard dolarjev mesečno. Prihodnje leto bodo vlagatelji z zanimanjem spremljali, kakšno politiko bo ubrala Janet Yellen, ki bo od 1. februarja prvič v 100-letni zgodovini vodila Fed in na tem položaju nasledila Bena Bernankeja. Analitiki se nadejajo nadaljevanja njegove politike.
Zlato z najslabšim letom v zadnjih 30 letih
Zlato je letos izgubilo približno četrtino vrednosti, kar je prva izguba po začetku novega tisočletja, padanje cene pa naj bi se nadaljevalo tudi prihodnje leto. V začetku leta 2013 je bilo zlato vredno še 1657,5 dolarja za 31,1-gramsko unčo, v ponedeljek 1201,5 dolarja, do konca leta 2014 pa bodo cene po napovedih investicijske banke Goldman Sach zdrsnile na 1050 dolarjev za unčo.
Cene zlata, ki sicer velja za varno valuto, se po ocena analitikov znižujejo, ker kljub ohlapni denarni politiki vodilnih centralnih bank trenutno ni znakov močnejše inflacije. Finančno močni vlagatelji, ki želijo svoje premoženje zavarovati pred inflacijo, so trgu zlata obrnili hrbet, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
Cene nafte letos stabilne
Cene nafte so po dolgoletni rasti naredile daljši premor in so bile precej stabilne. V povprečju so različne vrste nafte na svetovnem trgu stale okoli 106 dolarjev na 159-litrski sod, kar je približno dolar manj od povprečja v letu 2011 in 2012. Cene so tako bistveno bolj stabilne kot v preteklosti, gibale pa so se med 95 in 115 dolarji za sod.
V današnjem skrajšanem trgovanju so se cene črnega zlata gibale neenotno. Teksaška lahka nafta s februarskim dobavnim rokom se je pocenila za 37 centov na 98,92 dolarja za sod, severnomorska nafta vrste brent pa se je podražila za 15 centov na 111,36 dolarja za sod.
Evro se je okrepil
Evro se je glede na dolar letos okrepil za približno 4,3 odstotka, glede na švicarski frank pa za 1,5 odstotka. Močnejši evro je sicer prizadel izvozni sektor v Evropi. Razlog za močnejši evro glede na dolar leži v tem, da je ameriški Fed trg zalagal z več poceni denarja kot ECB. Danes je evro sicer izgubil 0,13 odstotka in se giblje pri 1,3776 dolarja.
